Kazalo
30 odnosi: Besediloslovje, Bolonjski proces, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Mariboru, Jezikoslovje, Kočevarji, Leksikografija, Nemščina, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pokrajinski muzej Kočevje, Pragmatika, Prešernova nagrada, Profesor, Seznam slovenskih jezikoslovcev, Skladnja, Slavistično društvo Slovenije, Slovaroslovje, Slovenščina, Sociolingvistika, Tübingen, Univerza na Dunaju, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Münchnu, Univerza v Osijeku, Univerza v Tübingenu, Univerza v Zadru, Univerza v Zagrebu, Zemljepisno lastno ime.
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Uršula Krevs Birk in Besediloslovje
Bolonjski proces
Bolónjski procès je postopek usklajevanja visokošolskih študijskih procesov in harmonizacije akademskih nazivov v Evropi.
Poglej Uršula Krevs Birk in Bolonjski proces
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (do leta 2015 Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik) je organizacija, ki skrbi za področje slovenščine kot drugega in tujega jezika ter slovenski jezik, literaturo in kulturo ter slovenistiko mednarodno promovira.
Poglej Uršula Krevs Birk in Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Uršula Krevs Birk in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Mariboru
Filozofska fakulteta v Mariboru (kratica FF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru.
Poglej Uršula Krevs Birk in Filozofska fakulteta v Mariboru
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Uršula Krevs Birk in Jezikoslovje
Kočevarji
Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878 Kočevarji, Slava vojvodine Kranjske (Ljubljana/Nürnberg 1689), Janez Vajkard Valvasor Občicah Kočevarji ali kočevski Nemci (Gottscheer) so nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo mesto Kočevje.
Poglej Uršula Krevs Birk in Kočevarji
Leksikografija
Leksikografíja ali slovaropísje (starogrško: lexikos - slovar +: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini.
Poglej Uršula Krevs Birk in Leksikografija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Uršula Krevs Birk in Nemščina
Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pokrajinski muzej Kočevje
Osrednja dvorana Pokrajinskega muzeja Kočevje Pokrajinski muzej Kočevje je bil ustanovljen leta 1952 na pobudo muzejskega društva Kočevje in od tedaj dalje prireja razstave.
Poglej Uršula Krevs Birk in Pokrajinski muzej Kočevje
Pragmatika
Pragmatika ali raboslovje je veja jezikoslovja in komunikacijske teorije.
Poglej Uršula Krevs Birk in Pragmatika
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Uršula Krevs Birk in Prešernova nagrada
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Uršula Krevs Birk in Profesor
Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih jezikoslovcev.
Poglej Uršula Krevs Birk in Seznam slovenskih jezikoslovcev
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Uršula Krevs Birk in Skladnja
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Uršula Krevs Birk in Slavistično društvo Slovenije
Slovaroslovje
Slovaroslovje ali leksikologija (starogrško: pridevnik lexiko iz samostalnika lexis.
Poglej Uršula Krevs Birk in Slovaroslovje
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Uršula Krevs Birk in Slovenščina
Sociolingvistika
Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.
Poglej Uršula Krevs Birk in Sociolingvistika
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Uršula Krevs Birk in Tübingen
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza na Dunaju
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univêrza v Máriboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Mariboru
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Münchnu
Univerza v Osijeku
Univerza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku (izvirno) je univerza v Osijeku na Hrvaškem.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Osijeku
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Tübingenu
Univerza v Zadru
Sedež Univerze v Zadru Spominska plošča na mestu prve Univerze v Zadru Univerza v Zadru (izvirno) je druga največja univerza na Hrvaškem, s sedežem v Zadru.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Zadru
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Uršula Krevs Birk in Univerza v Zagrebu
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Uršula Krevs Birk in Zemljepisno lastno ime