Kazalo
17 odnosi: Aglutinacijski jezik, Ahemenidi, Altıntepe, Anatolija, Argišti I., Armenščina, Hurijščina, Indoevropski jeziki, Klinopis, Luvijščina, Menua, Perzija, Sarduri I., Semitski jeziki, Turčija, Urartu, Vansko jezero.
- Urartu
Aglutinacijski jezik
Aglutinacijski jezik je jezik, ki besede in oblike tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov; gre za nekakšno mehanično sklapljanje.
Poglej Urartščina in Aglutinacijski jezik
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Urartščina in Ahemenidi
Altıntepe
Altıntepe (turško »zlati hrib«) je urartska trdnjava in tempelj iz 9.-7.
Poglej Urartščina in Altıntepe
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Urartščina in Anatolija
Argišti I.
Argišti I. je bil šesti znani kralj Urartuja, ki je vladal od 786 pr. n. št. do 764 pr. n. št. Leta 782 pr. n. št. je zgradil citadelo v Erebuni v sedanji armenski prestolnici Erevanu, * okoli 827 pr. n. št., † okoli 764 pr. n. št. Bil je sin kralja Menue Urartskega in nadaljeval osvajanja, ki so jih začeli njegovi predhodniki.
Poglej Urartščina in Argišti I.
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Urartščina in Armenščina
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Urartščina in Hurijščina
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Urartščina in Indoevropski jeziki
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Urartščina in Klinopis
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Urartščina in Luvijščina
Menua
Menua (armensko Մենուա, Menua) je bil peti znani kralj Urartuja, ki je vladal od okoli 810 pr.
Poglej Urartščina in Menua
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Urartščina in Perzija
Sarduri I.
Sarduri I. (armensko Սարդուրի Ա, Sarduri I) ali Sarduris, je bil od leta 834 pr.
Poglej Urartščina in Sarduri I.
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Urartščina in Semitski jeziki
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Urartščina in Turčija
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Urartščina in Urartu
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Urartščina in Vansko jezero
Glej tudi
Urartu
Prav tako znan kot Uratščina.