Hitreje kot brskalnik!
17 odnosi: Aglutinacijski jezik, Ahemenidi, Altıntepe, Anatolija, Argišti I., Armenščina, Hurijščina, Indoevropski jeziki, Klinopis, Luvijščina, Menua, Perzija, Sarduri I., Semitski jeziki, Turčija, Urartu, Vansko jezero.
Aglutinacijski jezik
Aglutinacijski jezik je jezik, ki besede in oblike tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov; gre za nekakšno mehanično sklapljanje.
Novo!!: Urartščina in Aglutinacijski jezik · Poglej več »
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.
Novo!!: Urartščina in Ahemenidi · Poglej več »
Altıntepe
Altıntepe (turško »zlati hrib«) je urartska trdnjava in tempelj iz 9.-7.
Novo!!: Urartščina in Altıntepe · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Urartščina in Anatolija · Poglej več »
Argišti I.
Argišti I. je bil šesti znani kralj Urartuja, ki je vladal od 786 pr. n. št. do 764 pr. n. št. Leta 782 pr. n. št. je zgradil citadelo v Erebuni v sedanji armenski prestolnici Erevanu, * okoli 827 pr. n. št., † okoli 764 pr. n. št. Bil je sin kralja Menue Urartskega in nadaljeval osvajanja, ki so jih začeli njegovi predhodniki. Sodeloval je v številnih neuspešnih konfliktih za asirskim kraljem Šalmaneserjem IV. Osvojil je severi del Sirije in iz Urartuja naredil najmočnejšo državo v post-hetitskem Srednjem vzhodu. Svoje kraljestvo je razširil tudi na ozemlje severno od jezera Sevan, osvojil večino Diaohe ob Črnem morju in Araratske doline. Leta 776 pr. n. št. je zgradil trdnjavi Erebuni in leta 776 pr. n. št. trdnjavo Argištihinili. Nasledil ga je sin Sarduri II. Jezikoslovci so prepričani, da je imelo ime Argišti indoevropsko (armensko) etimologijo. Primerjajo ga z armenskim արեգ (Areg) – božanstvo sonca, frigijskim ΑΡΕJΑΣΤΙΝ (Arejastin) – epitet velike matere in starogrškim αργεστής (argestes) - sijajen, brilijanten, bel, svetel.
Novo!!: Urartščina in Argišti I. · Poglej več »
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Novo!!: Urartščina in Armenščina · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Urartščina in Hurijščina · Poglej več »
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Novo!!: Urartščina in Indoevropski jeziki · Poglej več »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: Urartščina in Klinopis · Poglej več »
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Urartščina in Luvijščina · Poglej več »
Menua
Menua (armensko Մենուա, Menua) je bil peti znani kralj Urartuja, ki je vladal od okoli 810 pr.
Novo!!: Urartščina in Menua · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Urartščina in Perzija · Poglej več »
Sarduri I.
Sarduri I. (armensko Սարդուրի Ա, Sarduri I) ali Sarduris, je bil od leta 834 pr.
Novo!!: Urartščina in Sarduri I. · Poglej več »
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Novo!!: Urartščina in Semitski jeziki · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Urartščina in Turčija · Poglej več »
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Novo!!: Urartščina in Urartu · Poglej več »
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Novo!!: Urartščina in Vansko jezero · Poglej več »
