Kazalo
33 odnosi: Albreht II. Avstrijski, Augsburg, Beljak, Benediktinski samostan Gornji Grad, Benediktinski samostan svetega Pavla, Celje, Fevd, Friderik I. Celjski, Friderik I. Habsburški, Gornji Grad, Grad Žovnek, Grad Vovbre, Henrik Koroški, Henrik Pfanberški, Janez Vetrinjski, Kastelan, Koroška (vojvodina), Leoben, Otto IV. Avstrijski, Pfanberški grofje, Pliberk, Podklošter, Pušja vas, Rudolf IV. Habsburški, Seznam oglejskih škofov in patriarhov, Slovenj Gradec, Tablja, Trbiž, Ulrik IV. Pfanberški, Vernberk, Vojvodina Avstrija, Volšperk, Vovbržani.
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Albreht II. Avstrijski
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Augsburg
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Beljak
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Benediktinski samostan svetega Pavla
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Celje
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Fevd
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Friderik I. Celjski
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Friderik I. Habsburški
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Gornji Grad
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Grad Žovnek
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Grad Vovbre
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Henrik Koroški
Henrik Pfanberški
Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Henrik Pfanberški
Janez Vetrinjski
Janez II.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Janez Vetrinjski
Kastelan
Kastelan je bil nižji plemič in grajski poveljnik, ki je imel grad v najemu ali zastavi od višjega fevdalnega gospoda.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Kastelan
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Koroška (vojvodina)
Leoben
Leoben (staroslovensko zapisan kot Liupina ali Liuben) je drugo največje mesto (a kar okoli 12-krat manjše od Gradca) v avstrijski zvezni deželi Štajerski ob reki Muri; s približno 25.000 prebivalci je petnajsto največje mesto v Avstriji.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Leoben
Otto IV. Avstrijski
Otto IV.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Otto IV. Avstrijski
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Pfanberški grofje
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Pliberk
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Podklošter
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Pušja vas
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Rudolf IV. Habsburški
Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Slovenj Gradec
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Tablja
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Trbiž
Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik IV.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Ulrik IV. Pfanberški
Vernberk
Renesančni grad in samostan Vernberk Glavni portal gradu Vernberk iz leta 1575 Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Domačalah Grad Domačale Skočidol j Jepo (Kepo) Razvaline v Umbarju Eichelberg Grad Strmec Podružniška cerkev sv. Štefana v Podravljah Marko Pernhart: Grad Strmec Vernberk (nemško Wernberg) je občina s 5408 prebivalci (stanje 1.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Vernberk
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Vojvodina Avstrija
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Volšperk
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Ulrik V. Pfanberški in Vovbržani