Kazalo
48 odnosi: Šiungnu, Šjan (dinastija Han), Šu Han, Čangan, Čen Šov, Čengdu, Bombaž, Budizem, Cao Cao, Cao Pi, Cao Vej, Džuge Ljang, De iure - de facto, Dinastija Han, Fang Šuanling, Guangdžov, Hebej, Huan (dinastija Han), Hubej, Jan (država), Jangce, Junan, Kitajščina, Kitajska, Knjiga Džina, Knjiga Kasnejšega Hana, Kompas, Liaodong, Ling (dinastija Han), Lju Bej, Luojang, Nandžing, Peking, Pinjin, Posmrtno ime, ResearchGate, Rumena reka, Samokolnica, Samostrel, Sečuan, Sedem modrecev iz bambusovega gaja, Sima Guang, Sun Čuan, Tajvan (otok), Upor rumenih turbanov, Vietnam, Zapisi treh kraljestev, Zapisi velikega zgodovinarja.
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Tri kraljestva in Šiungnu
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej Tri kraljestva in Šjan (dinastija Han)
Šu Han
Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem.
Poglej Tri kraljestva in Šu Han
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Tri kraljestva in Čangan
Čen Šov
Čen Šov (kitajsko 陳壽), z vljudnostnim imenom Čengdzuo (承祚), je bil kitajski zgodovinar, ki je ustvarjal v obdobju treh kraljestev in dinastije Džin, * 233, † 297.
Poglej Tri kraljestva in Čen Šov
Čengdu
Čengdu (pinjin: Chengdu; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), alternativno latinizirano kot Čengtu, je podprovinčno mesto, ki služi kot glavno mesto kitajske province Sečuan.
Poglej Tri kraljestva in Čengdu
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Tri kraljestva in Bombaž
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Tri kraljestva in Budizem
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej Tri kraljestva in Cao Cao
Cao Pi
Cao Pi (kitajsko 魏文帝) z vljudnostnim imenom Dzihuan, je bil prvi cesar države Cao Vej v obdobju treh kraljestev Kitajske, ki je vladal od leta 220 do 226, * okoli 187 † 29. junij 226.
Poglej Tri kraljestva in Cao Pi
Cao Vej
Vej (kitajsko 魏, pinjin Wèi), v zgodovinopisju znan kot Cao Vej (kitajsko 曹魏) ali Nekdanji Vej, je bila dinastična kitajska država in ena od treh velikih držav, ki so tekmovale za prevlado nad Kitajsko v obdobju treh kraljestev.
Poglej Tri kraljestva in Cao Vej
Džuge Ljang
Džuge Ljang, kitajski vojaški strateg, * 181, † 234.
Poglej Tri kraljestva in Džuge Ljang
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Tri kraljestva in De iure - de facto
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Tri kraljestva in Dinastija Han
Fang Šuanling
Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.
Poglej Tri kraljestva in Fang Šuanling
Guangdžov
Guangdžov (ali), poznan tudi kot Canton in alternativno romaniziran kot Kvangčov (Kwangchow) je največje mesto in prestolnica province Guangdong v južni Kitajski.
Poglej Tri kraljestva in Guangdžov
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Tri kraljestva in Hebej
Huan (dinastija Han)
Cesar Huan (kitajsko 漢桓帝, pinjin Hàn Huán Dì) je bil 27.
Poglej Tri kraljestva in Huan (dinastija Han)
Hubej
upravne delitve Kitajske Pokrajina v najvzhodnejši od treh sotesk na reki Jangce Hubej (pinjin: Hubei) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske, ki zavzema del srednjega porečja reke Jangce.
Poglej Tri kraljestva in Hubej
Jan (država)
url-status.
Poglej Tri kraljestva in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Tri kraljestva in Jangce
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Tri kraljestva in Junan
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Tri kraljestva in Kitajščina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Tri kraljestva in Kitajska
Knjiga Džina
Knjiga Džina je uradno kitajsko zgodovinsko besedilo, ki zajema zgodovino dinastije Džin od leta 266 do 420.
Poglej Tri kraljestva in Knjiga Džina
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Poglej Tri kraljestva in Knjiga Kasnejšega Hana
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Poglej Tri kraljestva in Kompas
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Poglej Tri kraljestva in Liaodong
Ling (dinastija Han)
Ling (kitajsko 漢靈帝 / 漢灵帝, pinjin hàn líng dì) z osebnim imenom Liu Hong je bil 12.
Poglej Tri kraljestva in Ling (dinastija Han)
Lju Bej
Lju Bej (mandarinska izgovarjava, kitajsko 劉備) z vljudnostnim imenom Šuande (kitajsko 玄德) je bil kitajski vojskovodja v pozni dinastiji Vzhodni Han, ki je kasneje postal ustanovitelj in cesar Šu Hana, enega od kitajskih kraljestev v obdobju treh kraljestev, * 161, † 10. junij 223.
Poglej Tri kraljestva in Lju Bej
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Tri kraljestva in Luojang
Nandžing
Nandžing alternativno prečrkovano kot Nanking ali Nankin je glavno mesto kitajske province Džjangsu, ter pomembno mesto v kitajski zgodovini in kulturi, mdr.
Poglej Tri kraljestva in Nandžing
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Tri kraljestva in Peking
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Tri kraljestva in Pinjin
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Poglej Tri kraljestva in Posmrtno ime
ResearchGate
ResearchGate je komercialno družbeno omrežje, namenjeno raziskovalcem.
Poglej Tri kraljestva in ResearchGate
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Tri kraljestva in Rumena reka
Samokolnica
Samokolnica Samokolnica je ročno prevozno sredstvo za tovor, ki se uporablja v gradbeništvu in kmetijstvu.
Poglej Tri kraljestva in Samokolnica
Samostrel
Skica zgodnjega samostrela iz leta 1904Samostrél je rečno strelno orožje, ki za izstrelitev puščice uporablja elastično tetivo, podobno loku.
Poglej Tri kraljestva in Samostrel
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Tri kraljestva in Sečuan
Sedem modrecev iz bambusovega gaja
access-date.
Poglej Tri kraljestva in Sedem modrecev iz bambusovega gaja
Sima Guang
Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.
Poglej Tri kraljestva in Sima Guang
Sun Čuan
Sun Čuan (kitajsko 孫權) z vljudnostnim imenom Džongmov (仲謀) in posmrtnim imenom Da, cesar Vuja (吳大帝), je bil ustanovitelj dinastije Vzhodni Vu, enega od kitajskih treh kraljestev, * 182, † 21. maj 252.
Poglej Tri kraljestva in Sun Čuan
Tajvan (otok)
Satelitska slika otoka Tajvan (kitajsko oz.,, v pinjin zapisu: Táiwān) je otok v Vzhodni Aziji, ki leži v Tihem oceanu jugovzhodno od obale Ljudske republike Kitajske in predstavlja 99% ozemlja Republike Kitajske, zaradi česar je tudi sinonim za to državo.
Poglej Tri kraljestva in Tajvan (otok)
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Tri kraljestva in Upor rumenih turbanov
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Tri kraljestva in Vietnam
Zapisi treh kraljestev
Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n.
Poglej Tri kraljestva in Zapisi treh kraljestev
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Tri kraljestva in Zapisi velikega zgodovinarja
Prav tako znan kot Obdobje treh kraljestev.