Lju Bej in Tri kraljestva

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Lju Bej in Tri kraljestva

Lju Bej vs. Tri kraljestva

Lju Bej (mandarinska izgovarjava, kitajsko 劉備) z vljudnostnim imenom Šuande (kitajsko 玄德) je bil kitajski vojskovodja v pozni dinastiji Vzhodni Han, ki je kasneje postal ustanovitelj in cesar Šu Hana, enega od kitajskih kraljestev v obdobju treh kraljestev, * 161, † 10. junij 223. Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.

Šjan (dinastija Han)

Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.

Šjan (dinastija Han) in Lju Bej · Šjan (dinastija Han) in Tri kraljestva · Poglej več »

Šu Han

Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem. Država je obsegala ozemlje okoli sedanjega Handžonga, Sečuan, Čongčing, Junan, Guidžov in severni Guangši. Območje se je zgodovinsko imenovalo Šu, ker se je približno ujemalo z ozemljem Lju Bangovega kraljestva Han, uredhodnikom dinastije Han. Ustanovitelj Šu Hana Lju Bej (cesar Džaolie), je svojo dinastijo poimenoval Han, saj jo je imel za stransko vejo dinastije Han in s tem za zakonito naslednico prestola Hana. Predpono Šu je prvič uporabila rivalska država Cao Vej, da bi ovrgla trditve Šu Hana. Kasneje je za opis Lju Bejevega Hana predpono Šu uporabil tudi zgodovinar Čen Šov v Zapisih treh kraljestev, tudi on zato, da bi jo razlikoval od mnogih drugih kitajskih držav, uradno imenovanih Han.

Šu Han in Lju Bej · Šu Han in Tri kraljestva · Poglej več »

Čen Šov

Čen Šov (kitajsko 陳壽), z vljudnostnim imenom Čengdzuo (承祚), je bil kitajski zgodovinar, ki je ustvarjal v obdobju treh kraljestev in dinastije Džin, * 233, † 297.

Lju Bej in Čen Šov · Tri kraljestva in Čen Šov · Poglej več »

Čengdu

Čengdu (pinjin: Chengdu; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), alternativno latinizirano kot Čengtu, je podprovinčno mesto, ki služi kot glavno mesto kitajske province Sečuan.

Lju Bej in Čengdu · Tri kraljestva in Čengdu · Poglej več »

Cao Cao

Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.

Cao Cao in Lju Bej · Cao Cao in Tri kraljestva · Poglej več »

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Dinastija Han in Lju Bej · Dinastija Han in Tri kraljestva · Poglej več »

Hebej

Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.

Hebej in Lju Bej · Hebej in Tri kraljestva · Poglej več »

Hubej

upravne delitve Kitajske Pokrajina v najvzhodnejši od treh sotesk na reki Jangce Hubej (pinjin: Hubei) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske, ki zavzema del srednjega porečja reke Jangce.

Hubej in Lju Bej · Hubej in Tri kraljestva · Poglej več »

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Kitajščina in Lju Bej · Kitajščina in Tri kraljestva · Poglej več »

Sečuan

Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.

Lju Bej in Sečuan · Sečuan in Tri kraljestva · Poglej več »

Sima Guang

Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.

Lju Bej in Sima Guang · Sima Guang in Tri kraljestva · Poglej več »

Upor rumenih turbanov

Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga. Čeprav je bil glavni upor zadušen že naslednje leto, je trajal 21 let do leta 205. Oslabitev cesarskega dvora in naraščajoč politični vpliv ultra-avtonomnih regionalnih vojaških guvernerjev, ki so pomagali zatreti upor, sta sčasoma pripeljala do divje prevlade vojskovodij in posledičnega obdobja treh kraljestev. Upor, ki je dobil ime po barvi pokrival upornikov, je bil pomemben dogodek v zgodovini taoizma zaradi povezanosti uporniških voditeljev s takratnimi tajnimi taoističnimi društvi.

Lju Bej in Upor rumenih turbanov · Tri kraljestva in Upor rumenih turbanov · Poglej več »

Zapisi treh kraljestev

Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n. št.). Na splošno velja za uradno in verodostojno izvorno besedilo za ta obdobja.

Lju Bej in Zapisi treh kraljestev · Tri kraljestva in Zapisi treh kraljestev · Poglej več »

Zapisi velikega zgodovinarja

Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.

Lju Bej in Zapisi velikega zgodovinarja · Tri kraljestva in Zapisi velikega zgodovinarja · Poglej več »