Kazalo
25 odnosi: Šjan (dinastija Han), Šu Han, Čen Šov, Čengdu, Čongčing, Cao Cao, Dinastija Han, Gansu, Guidžov, Hebej, Henan, Hubej, Kitajščina, Kitajski priimek, Kronike Huajanga, Laodzi, Sečuan, Sima Guang, Tri kraljestva, Upor rumenih turbanov, Zapisi treh kraljestev, Zapisi velikega zgodovinarja, 10. junij, 161, 223.
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej Lju Bej in Šjan (dinastija Han)
Šu Han
Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem.
Poglej Lju Bej in Šu Han
Čen Šov
Čen Šov (kitajsko 陳壽), z vljudnostnim imenom Čengdzuo (承祚), je bil kitajski zgodovinar, ki je ustvarjal v obdobju treh kraljestev in dinastije Džin, * 233, † 297.
Poglej Lju Bej in Čen Šov
Čengdu
Čengdu (pinjin: Chengdu; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), alternativno latinizirano kot Čengtu, je podprovinčno mesto, ki služi kot glavno mesto kitajske province Sečuan.
Poglej Lju Bej in Čengdu
Čongčing
Čongčing (pinjin: Chongqing; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), prej romanizirana kot Čungking (pinjin: Chungking), je občina na jugozahodu Kitajske.
Poglej Lju Bej in Čongčing
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej Lju Bej in Cao Cao
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Lju Bej in Dinastija Han
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Lju Bej in Gansu
Guidžov
Guidžov (alternativno Kvejčov (pinjin: Kweichow)) je kopenska provinca v jugozahodni regiji Ljudske republike Kitajske.
Poglej Lju Bej in Guidžov
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Lju Bej in Hebej
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Lju Bej in Henan
Hubej
upravne delitve Kitajske Pokrajina v najvzhodnejši od treh sotesk na reki Jangce Hubej (pinjin: Hubei) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske, ki zavzema del srednjega porečja reke Jangce.
Poglej Lju Bej in Hubej
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Lju Bej in Kitajščina
Kitajski priimek
Kitajske priimke uporabljajo Kitajci Han, sinizirane etnične skupine na Kitajskem, Tajvanu, Koreji in Vietnamu in čezmorske kitajske skupnosti po vsem svetu, na primer v Singapurju in Maleziji.
Poglej Lju Bej in Kitajski priimek
Kronike Huajanga
Kronike Huajanga ali Huajang guo dži (tradicionalno kitajsko 華陽國志, poenostavljeno kitajsko 华阳国志, dobesedno Zapisi o deželah južno od gore Hua) je najstarejši obstoječi geografski leksikon kakšne kitajske regije.
Poglej Lju Bej in Kronike Huajanga
Laodzi
Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.
Poglej Lju Bej in Laodzi
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Lju Bej in Sečuan
Sima Guang
Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.
Poglej Lju Bej in Sima Guang
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Lju Bej in Tri kraljestva
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Lju Bej in Upor rumenih turbanov
Zapisi treh kraljestev
Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n.
Poglej Lju Bej in Zapisi treh kraljestev
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Lju Bej in Zapisi velikega zgodovinarja
10. junij
10.
Poglej Lju Bej in 10. junij
161
161 (CLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Lju Bej in 161
223
223 (CCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Lju Bej in 223