Kazalo
23 odnosi: Agregatno stanje, Biodizel, Ekstrakcija, Fazni diagram, Fazni prehod, Gostota, Izkoristek, Kapljevina, Kemijska reakcija, Kritična točka, Pivo, Plin, Reaktor, hlajen s superkritično vodo, Skorja (geologija), Stisljivost, Subdukcija, Superkritični ogljikov dioksid, Topilo, Toplotna črpalka, Topnost, Transportni pojav, Viskoznost, Vrenje.
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Superkritična tekočina in Agregatno stanje
Biodizel
Biodizel Starejši dizelski mercedesi so priljubljeni za vožnjo na biodizel V nekaterih državah je biodizel cenejši od običajnega dizla Biodízel (ponekod pisano tudi kot: biodiesel (po izumitelju dizelskega motorja, Rudolfu Dieslu) je gorivo za dizelske motorje, izdelano iz rastlinskih ali živalskih maščob, namesto plinskega olja, ki ga pridobivamo iz nafte ali drugih mineralnih surovin.
Poglej Superkritična tekočina in Biodizel
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Superkritična tekočina in Ekstrakcija
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Superkritična tekočina in Fazni diagram
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Superkritična tekočina in Fazni prehod
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Superkritična tekočina in Gostota
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Poglej Superkritična tekočina in Izkoristek
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Superkritična tekočina in Kapljevina
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Superkritična tekočina in Kemijska reakcija
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Superkritična tekočina in Kritična točka
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Superkritična tekočina in Pivo
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Superkritična tekočina in Plin
Reaktor, hlajen s superkritično vodo
Reaktor, hlajen s superkritično vodo (ang. SuperCritical Water Reactor - SCWR) je tip jedrskega reaktorja četrte generacije, ki ga hladi superkritična voda pri temperaturi nad 647,096 K in tlak nad 22,064 MPa (217,755 barov).
Poglej Superkritična tekočina in Reaktor, hlajen s superkritično vodo
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Superkritična tekočina in Skorja (geologija)
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Superkritična tekočina in Stisljivost
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Superkritična tekočina in Subdukcija
Superkritični ogljikov dioksid
Superkritični ogljikov dioksid je fluidno stanje ogljikovega dioksida in obstaja nad njegovo kritično temperaturo in kritičnim tlakom.
Poglej Superkritična tekočina in Superkritični ogljikov dioksid
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Superkritična tekočina in Topilo
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka Toplotna črpalka deluje na podoben princip kot hladilnik.
Poglej Superkritična tekočina in Toplotna črpalka
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Superkritična tekočina in Topnost
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Superkritična tekočina in Transportni pojav
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Superkritična tekočina in Viskoznost
Vrenje
Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).
Poglej Superkritična tekočina in Vrenje
Prav tako znan kot Nadkritična tekočina.