Kazalo
19 odnosi: Abdulmedžid I., Bizantinska arhitektura, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Cerkev Ahejropoeta (Solun), Cerkev svete Katarine (Solun), Cerkev svetega Demetrija v Solunu, Cerkev svetih Apostolov (Solun), Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Hagija Sofija, Solun, Konstantinopel, Mestno obzidje Soluna, Osmansko cesarstvo, Panagia Halkeon (Solun), Samostan Latomu (Solun), Solun, Solunski hipodrom, Vardarska vrata v Solunu.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Abdulmedžid I.
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Bizantinska arhitektura
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Bizantinska umetnost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Bizantinsko cesarstvo
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Carigrad
Cerkev Ahejropoeta (Solun)
Cerkev Ahejropoeta (Grško: Ἀχειροποίητος) je vzhodnorimska cerkev v Solunu zgrajena v 5.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev Ahejropoeta (Solun)
Cerkev svete Katarine (Solun)
Cerkev svete Katarine (Greek: Αγία Αικατερίνη) je vzhodnorimska cerkev iz poznega obdobja v severozahodnem delu starega mestnega jedra Soluna.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev svete Katarine (Solun)
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetega demetrija, ali Hagios Demetrios (Grško: Άγιος Δημήτριος), je glavno solunsko svetišče posvečeno svetemu Demetriju, svetniku pokrovitelju mesta.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetih Apostolov (Solun)
Cerkev svetih Apostolov (Grško: Ἅγιοι Ἀπόστολοι) je pozna vzhodnorimska cerkev iz 14.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev svetih Apostolov (Solun)
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Hagija Sofija, Solun
Hagija Sofija, tudi Cerkev svete modrosti v Solunu (Ἁγία Σοφία Sveta modrost) je cerkev v Solunu v Grčiji.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Hagija Sofija, Solun
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Konstantinopel
Mestno obzidje Soluna
Mestno obzidje Soluna je obsežen večplastni obrambni sistem postavljen okoli grško-rimskega mesta Solun v 4.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Mestno obzidje Soluna
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Osmansko cesarstvo
Panagia Halkeon (Solun)
Cerkev Panagia halkeon (Παναγία τῶν Χαλκέων) je bizantinska cerkev iz 11.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Panagia Halkeon (Solun)
Samostan Latomu (Solun)
Samostan Latomu (ali Cerkev Hosios David (Grško: Όσιος Δαβίδ)) je cerkev iz poznega 5.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Samostan Latomu (Solun)
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Solun
Solunski hipodrom
Hipodrom v Solunu je bil v času vzhodnega rimskega imperija družbeno in kulturno središče mesta.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Solunski hipodrom
Vardarska vrata v Solunu
Vardarska vrata v 19. stoletju (Esprit-Marie Cousinéry, 1831) Vardarska vrata, tudi Zlata vrata ali Vrata v Axios, so bila antična mestna vrata na zahodni strani solunskega mestnega obzidja iz 4.
Poglej Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Vardarska vrata v Solunu
Prav tako znan kot Vzhodnorimski spomeniki Soluna.