Kazalo
18 odnosi: Costova ploskev, Difuzijska enačba, Divergenca, Ekstrem funkcije, Enneperjeva ploskev, Evklidski prostor, Gaussova ukrivljenost, Giroid, Glavna ukrivljenost, Helikoid, Hiperploskev, Katenoid, MathWorld, Minimalna ploskev, Onduloid, Sfera, Ukrivljenost, Vložitev (matematika).
- Diferencialna geometrija
- Diferencialna geometrija ploskev
- Ploskve
- Ukrivljenost (matematika)
Costova ploskev
Costova minimalna ploskev (za prikaz animacije klikni na puščico). Costova ploskev (tudi Costova minimalna ploskev) je vložena minimalna ploskev.
Poglej Srednja ukrivljenost in Costova ploskev
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Poglej Srednja ukrivljenost in Difuzijska enačba
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Srednja ukrivljenost in Divergenca
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Srednja ukrivljenost in Ekstrem funkcije
Enneperjeva ploskev
Enneperjeva ploskev Enneperjeva ploskev (tudi Enneperjeva minimalna ploskev) je v diferencialni geometriji in algebrski geometriji ploskev, ki jo lahko opišemo parametrično z enačbami Ploskev je leta 1863 prvi vpeljal nemški matematik Alfred Enneper (1830 – 1885) v povezavi z minimalnimi ploskvami.
Poglej Srednja ukrivljenost in Enneperjeva ploskev
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Srednja ukrivljenost in Evklidski prostor
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Srednja ukrivljenost in Gaussova ukrivljenost
Giroid
Minimalna ploskev giroida, ki je obarvan tako, da se v vsaki točki vidi Gaussova ukrivljenost. Giroid je neskončna povezana trikratno periodična minimalna ploskev, ki ne vsebuje ravnih linij.
Poglej Srednja ukrivljenost in Giroid
Glavna ukrivljenost
Sedlasta ploskev z normalnimi ravninami v smereh glavnih ukrivljenosti. Glavna ukrivljenost diferencialni geometriji v določeni točki so lastne vrednosti operatorja oblike v tej točki.
Poglej Srednja ukrivljenost in Glavna ukrivljenost
Helikoid
Helikoid z α.
Poglej Srednja ukrivljenost in Helikoid
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Poglej Srednja ukrivljenost in Hiperploskev
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Srednja ukrivljenost in Katenoid
MathWorld
MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.
Poglej Srednja ukrivljenost in MathWorld
Minimalna ploskev
Verrillova minimalna ploskev. Prikaz minimalne ploskve s pomočjo milnice. Minimalna ploskev je v matematiki ploskev, ki ima srednjo ukrivljenost enako nič.
Poglej Srednja ukrivljenost in Minimalna ploskev
Onduloid
Z uporabo orodja Maple 12 računalniško narejen unduloid. Unduloid (tudi onduloid) je ploskev, ki ima neničelno srednjo ukrivljenost.
Poglej Srednja ukrivljenost in Onduloid
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Srednja ukrivljenost in Sfera
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Srednja ukrivljenost in Ukrivljenost
Vložitev (matematika)
Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.
Poglej Srednja ukrivljenost in Vložitev (matematika)