Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Aleksander Vinokurov, Amstel Gold Race, André Leducq, Andrej Čmil, Antwerpen, Ardeni, Óscar Freire, Bernard Hinault, Critérium du Dauphiné, Davide Rebellin, Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja, Dirka po Španiji, Dirka po Švici, Dirka po Flandriji, Dirka po Franciji, Dirka po Italiji, Dirka po Lombardiji, Dirka po Romandiji, Eddy Merckx, Fabian Cancellara, François Faber, Francija, Greg Van Avermaet, Gustave Garrigou, Henri Cornet, Henri Pélissier, Jacques Anquetil, Jevgenij Berzin, Kolesarstvo, Léon Scieur, Liège, Liège–Bastogne–Liège, Ligurija, Louis Trousselier, Lucien Petit-Breton, Maksim Iglinski, Matej Mohorič, Maurice Garin, Michał Kwiatkowski, Milano–San Remo, Moskovski kremelj, Multimedijski center RTV Slovenija, Octave Lapize, Odile Defraye, Olimpijske igre, Pariz–Nica, Pariz–Roubaix, Peter Sagan, Philippe Thys, Poševni stolp v Pisi, ..., Primož Roglič, Prva svetovna vojna, Raimondas Rumšas, Stolnica, Tadej Pogačar, Tom Boonen, Zvonik. Razširi indeks (7 več) »
Aleksander Vinokurov
Aleksander Nikolajevič Vinokurov (Александр Николаевич Винокуров), kazahstanski kolesar, * 16. september 1973, Petropavl, Sovjetska zveza.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Aleksander Vinokurov · Poglej več »
Amstel Gold Race
Amstel Gold Race je vsakoletna enodnevna klasična kolesarska dirka, ki poteka v nizozemski provinci Limburg.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Amstel Gold Race · Poglej več »
André Leducq
Touru leta 1933 André Leducq, francoski kolesar, * 27. februar 1904, Saint-Ouen, Seine-Saint-Denis, † 18. junij 1980, Marseille.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in André Leducq · Poglej več »
Andrej Čmil
Andrej Čmil (tudi Andrij Čmil in Andrei Tchmil), rusko-moldavsko-ukrajinsko-belgijski kolesar, * 22. januar 1963, Habarovsk, Sovjetska zveza.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Andrej Čmil · Poglej več »
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Antwerpen · Poglej več »
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Ardeni · Poglej več »
Óscar Freire
Óscar Freire Gómez, španski kolesar, * 15. februar 1976, Torrelavega.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Óscar Freire · Poglej več »
Bernard Hinault
Bernard Hinault, francoski kolesar, * 14. november 1954, Yffiniac, Francija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Bernard Hinault · Poglej več »
Critérium du Dauphiné
Critérium du Dauphiné (pred letom 2010 Critérium du Dauphiné Libéré, tudi Dirka po Dofineji in Kriterij Dauphine) je vsakoletna etapna kolesarska dirka, ki od leta 1947 poteka po francoski jugovzhodni regiji Dofineji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Critérium du Dauphiné · Poglej več »
Davide Rebellin
Davide Rebellin, italijanski kolesar, * 9. avgust 1971, San Bonifacio, Italija, † 30. november 2022, Montebello Vicentino, Italija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Davide Rebellin · Poglej več »
Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja
Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja (Tirreno–Adriatico, tudi Dirka dveh morij) je vsakoletna etapna kolesarska dirka, ki sredi marca poteka v osrednji Italiji med Tirenskim in Jadranskim morjem.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja · Poglej več »
Dirka po Španiji
Dirka leta 2013 Dirka po Španiji, je cestna kolesarska dirka, ki od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Španiji · Poglej več »
Dirka po Švici
Dirka po Švici je vsakoletna etapna kolesarska dirka, ki od leta 1933 poteka po Švici.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Švici · Poglej več »
Dirka po Flandriji
Dirka po Flandriji (Ronde van Vlaanderen, tudi De Ronde) je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Flandriji · Poglej več »
Dirka po Franciji
dirke leta 2020 Dirka po Franciji je najprestižnejša in najbolj znana cestna kolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Franciji · Poglej več »
Dirka po Italiji
Dirka po Italiji (krajše Giro; tudi Italijanska pentlja), je cestna kolesarska dirka, ki vsakoletno poteka v treh tednih v maju.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Italiji · Poglej več »
Dirka po Lombardiji
Dirka po Lombardiji (Giro di Lombardia, uradno Il Lombardia), je enodnevna klasična kolesarska dirka po Lombardiji, Italija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Lombardiji · Poglej več »
Dirka po Romandiji
Dirka po Romandij je mednarodna kolesarska etapna dirka po Romandiji, francosko govorečem delu Švice, ki poteka pod okriljem mednarodne kolesarske zveze v sklopu UCI World Tour.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Dirka po Romandiji · Poglej več »
Eddy Merckx
Baron Eddy Merckx (rojen kot Edouard Louis Joseph Merckx), belgijski plemič in kolesar, * 17. junij 1945, Meensel-Kiezegem, Belgija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Eddy Merckx · Poglej več »
Fabian Cancellara
Fabian Cancellara, švicarski kolesar, * 18. marec 1981, Wohlen pri Bernu.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Fabian Cancellara · Poglej več »
François Faber
François Faber, luksemburški kolesar, * 26. januar 1887, Aulnay-sur-Iton, Eure, † 9. maj 1915, Carency, Pas-de-Calais.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in François Faber · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Francija · Poglej več »
Greg Van Avermaet
Greg Van Avermaet, belgijski kolesar, * 17. maj 1985, Lokeren.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Greg Van Avermaet · Poglej več »
Gustave Garrigou
Cyprien Gustave Garrigou, francoski kolesar, * 24. september 1884, Vabre-Tizac, Aveyron, † 23. januar 1963, Esbly, Seine-et-Marne.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Gustave Garrigou · Poglej več »
Henri Cornet
Henri Cornet, francoski kolesar, * 4. avgust 1884, Desvres, Pas-de-Calais, † 18. marec 1941, Prunay-le-Gillon, Eure-et-Loir.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Henri Cornet · Poglej več »
Henri Pélissier
Henri Pélissier, francoski kolesar, * 22. januar 1889, Pariz, † 1. maj 1935, Dampierre, Yvelines.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Henri Pélissier · Poglej več »
Jacques Anquetil
Jacques Anquetil, francoski kolesar, * 8. januar 1934, Mont-Saint-Aignan, † 18. november 1987, Rouen.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Jacques Anquetil · Poglej več »
Jevgenij Berzin
Jevgenij Valentinovič Berzin, ruski kolesar, * 3. junij 1970, Viborg, Sovjetska zveza.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Jevgenij Berzin · Poglej več »
Kolesarstvo
thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Kolesarstvo · Poglej več »
Léon Scieur
Leon Scieur Léon Scieur, belgijski kolesar, * 19. marec 1888, Florennes, Namur, † 7. oktober 1969, Florennes.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Léon Scieur · Poglej več »
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Liège · Poglej več »
Liège–Bastogne–Liège
Liège–Bastogne–Liège (tudi (»Stara dama«)) je enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Liège–Bastogne–Liège · Poglej več »
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Ligurija · Poglej več »
Louis Trousselier
Louis Trousselier, francoski kolesar, * 29. junij 1881, Levallois-Perret, Hauts-de-Seine, † 24. april 1939, Pariz.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Louis Trousselier · Poglej več »
Lucien Petit-Breton
Lucien Petit-Breton, argentinsko-francoski kolesar, * 18. oktober 1882, Plessé, Loire-Atlantique, † 20. december 1917, Troyes, Aube.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Lucien Petit-Breton · Poglej več »
Maksim Iglinski
Maksim Genadjevič Iglinski, kazahstanski kolesar, * 18. april 1981, Celinograd, Sovjetska zveza.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Maksim Iglinski · Poglej več »
Matej Mohorič
Matej Mohorič, slovenski kolesar, * 19. oktober 1994, Slovenija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Matej Mohorič · Poglej več »
Maurice Garin
Maurice Garin, francoski kolesar, * 3. marec 1871, Arvier, Italija, † 19. februar 1957, Lens, Francija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Maurice Garin · Poglej več »
Michał Kwiatkowski
Michał Kwiatkowski, poljski kolesar, * 2. junij 1990, Chełmża, Poljska.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Michał Kwiatkowski · Poglej več »
Milano–San Remo
Milano–San Remo (tudi Milano-Sanremo, »pomladna klasika« ali »La Classicissima«) je vsakoletna enodnevna klasična kolesarska dirka med Milanom in Sanremom v Severozahodni Italiji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Milano–San Remo · Poglej več »
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Moskovski kremelj · Poglej več »
Multimedijski center RTV Slovenija
Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Multimedijski center RTV Slovenija · Poglej več »
Octave Lapize
Octave Lapize, francoski kolesar, * 24. oktober 1887, Montrouge Hauts-de-Seine, † 14. julij 1917, Toul, Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Octave Lapize · Poglej več »
Odile Defraye
Odile Defraye (ali Odiel Defraeye), belgijski kolesar, * 14. julij 1888, Rumbeke, Zahodna Flandrija, † 21. avgust 1965, Bierges, Valonski Brabant.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Odile Defraye · Poglej več »
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Olimpijske igre · Poglej več »
Pariz–Nica
Pariz–Nica (tudi Dirka k soncu, je profesionalna šestdnevna kolesarska etapna dirka, ki jo organizira francoska medijska skupina Amaury Sport Organisation (ASO) v mesecu marcu. Od leta 2009 je ena od 24-ih dirk na sporedu Svetovnega koledarja mednarodne kolesarske zveze (UCI). Čeprav nosi ime Pariz-Nica, se dirka sama ne začne vsakič v Parizu ampak tudi v njegovih južnih primestnih naseljih. Cilj zadnje etape se končuje vsako leto na Promenade des Anglais v Nici. Prvo dirko Pariz–Nica je pod okriljem francoskega kolesarskega novinarja Jeana Leulliota dobil v letu 1933 belgijski kolesar Alfons Schepers. Najuspešnejši kolesar na dirkah do zdaj je bil s sedmimi zaporednimi naslovi v letih 1982-1988 Sean Kelly z Irske. Prvo zmago za Slovenijo je dosegel Primož Roglič leta 2022, leta 2023 je zmagal Tadej Pogačar. Med dirko v letu 2003 je za posledicami poškodbe glave, ki jo je utrpel v nesreči, umrl kazahstanski kolesar Andrej Kivilev. Njegova smrt je vzpodbudila vodstvo mednarodne kolesarske zveze k uveljavitvi obvezne uporabe čelade na vseh tekmovanjih razen v zadnjih delih dirk s cilji navkreber. Postopno je bilo pravilo spremenjeno na uporabo čelad v vseh primerih.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Pariz–Nica · Poglej več »
Pariz–Roubaix
Pariz–Roubaix je enodnevna klasična kolesarska dirka po severni Franciji, ki poteka na tresi med Parizom in Roubaixom na belgijski meji.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Pariz–Roubaix · Poglej več »
Peter Sagan
Peter Sagan, slovaški kolesar, * 26. januar 1990, Žilina, Češkoslovaška (danes Slovaška).
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Peter Sagan · Poglej več »
Philippe Thys
Philippe Thys, belgijski kolesar, * 8. oktober 1890, Anderlecht (Bruselj), † 16. januar 1971, Bruselj.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Philippe Thys · Poglej več »
Poševni stolp v Pisi
Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Poševni stolp v Pisi · Poglej več »
Primož Roglič
Prímož Rôglič, slovenski smučarski skakalec in kolesar, * 29. oktober 1989, Trbovlje.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Primož Roglič · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raimondas Rumšas
Raimondas Rumšas, litovski kolesar, * 14. januar 1972, Šilutė, Sovjetska zveza.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Raimondas Rumšas · Poglej več »
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Stolnica · Poglej več »
Tadej Pogačar
Tadej Pogačar, slovenski poklicni kolesar, * 21. september 1998, Klanec pri Komendi.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Tadej Pogačar · Poglej več »
Tom Boonen
Tom Boonen, belgijski kolesar, * 15. oktober 1980, Mol.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Tom Boonen · Poglej več »
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Novo!!: Spomenik (kolesarstvo) in Zvonik · Poglej več »
