Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Absolutna temperatura, Adiabatna sprememba, Adiabatni eksponent, Amontonsov zakon, Avogadrov zakon, Avogadrova konstanta, Benoit Paul Émile Clapeyron, Boltzmannova konstanta, Boylov zakon, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Enačba stanja, Enota atomske mase, Entropija (razločitev), Gay-Lussacov zakon, Gibalna količina, Gostota, Idealni plin, Izobarna sprememba, Izohorna sprememba, Izotermna sprememba, Kinetična energija, Kinetična teorija plinov, Mol (enota), Molarna prostornina, Molekula, Molska masa, Plin, Plinska konstanta, Plinski zakoni, Prožni trk, Prostornina, Specifična prostornina, Splošna plinska konstanta, Statistična fizika, Statistična mehanika, Temperatura, Termodinamska spremenljivka, Tlak, Točkasto telo, Trk, Van der Waalsova enačba stanja.
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Absolutna temperatura · Poglej več »
Adiabatna sprememba
Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Adiabatna sprememba · Poglej več »
Adiabatni eksponent
Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: kjer sta c_ molski specifični toploti.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Adiabatni eksponent · Poglej več »
Amontonsov zakon
Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Amontonsov zakon · Poglej več »
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Avogadrov zakon · Poglej več »
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Avogadrova konstanta · Poglej več »
Benoit Paul Émile Clapeyron
Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Benoit Paul Émile Clapeyron · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Boylov zakon
Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Boylov zakon · Poglej več »
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Enačba stanja · Poglej več »
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Enota atomske mase · Poglej več »
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Entropija (razločitev) · Poglej več »
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Gibalna količina · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Gostota · Poglej več »
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Idealni plin · Poglej več »
Izobarna sprememba
Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Izobarna sprememba · Poglej več »
Izohorna sprememba
Izohórna spremémba (tudi izohórna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se prostornina ne spreminja, spreminjata pa se tlak in temperatura.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Izohorna sprememba · Poglej več »
Izotermna sprememba
Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Izotermna sprememba · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Kinetična energija · Poglej več »
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Kinetična teorija plinov · Poglej več »
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Mol (enota) · Poglej več »
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Molarna prostornina · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Molekula · Poglej več »
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Molska masa · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Plin · Poglej več »
Plinska konstanta
Plinska konstanta je fizikalna konstanta, ki so jo označuje z veliko črko R\,, in je enaka za vse pline.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Plinska konstanta · Poglej več »
Plinski zakoni
Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Plinski zakoni · Poglej več »
Prožni trk
Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Prožni trk · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Prostornina · Poglej več »
Specifična prostornina
Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Specifična prostornina · Poglej več »
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Splošna plinska konstanta · Poglej več »
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Statistična fizika · Poglej več »
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Statistična mehanika · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Temperatura · Poglej več »
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Tlak · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Točkasto telo · Poglej več »
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Novo!!: Splošna plinska enačba in Trk · Poglej več »
Van der Waalsova enačba stanja
Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).
Novo!!: Splošna plinska enačba in Van der Waalsova enačba stanja · Poglej več »
Preusmerja sem:
Enačba Clapeyron-Mendelejeva, Mendelejev-Clapeyronova enačba.
