Kazalo
45 odnosi: Al Araf, Alamut (Bartol), Aleksander Bjelčevič, Anapest, Benedikt Kuripečič, Božanska komedija, Ciril Kosmač, Erika Kržišnik, Friderik Baraga, Gorje, Grafomanija, Gregor Strniša, Haiku, Herman Koroški, Igor Saksida, Ironija, Ivan, Ivan Cankar, Jože Toporišič, Jurjevanje, Kajetan Kovič, Karmen Kenda Jež, Kmečka povest, Lenora, Lepa Vida, Limerik, Marko Juvan, Matjaž Kmecl, Miran Hladnik, Niko Grafenauer, Osip Mandelštam, Peter Jurgec, Peter Svetina (pisatelj), Pomladni dan, Prežihov Voranc, Slovenski pravopis, Sonetni venec (France Prešeren), Tine Logar, Tone Pretnar, Urban Jarnik, Vladimir Nartnik, Vlahi, Vojeslav Mole, Zdravljica, Zlatorog (pripovedka).
Al Araf
Al Araf je zbirka novel, ki jo je leta 1935 napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Poglej Slava (revija) in Al Araf
Alamut (Bartol)
Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Poglej Slava (revija) in Alamut (Bartol)
Aleksander Bjelčevič
Aleksander (Aleš) Bjelčevič, slovenski literarni zgodovinar in verzolog, alpinist * 5. oktober 1962, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Aleksander Bjelčevič
Anapest
Anapest, včasih tudi antidaktil, je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov.
Poglej Slava (revija) in Anapest
Benedikt Kuripečič
Benedikt Kuripečič, slovenski diplomat, notar, potopisec in prevajalec, * okoli leta 1490, Gornji Grad, † (?) ''Itinerarium Wegrayss Kün. May potschafft gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleyman Anno XXX.'' (1531) Iz listine ljubljanskega kapiteljskega arhiva za leto 1525 je razvidno, da je Kuripečič v Ljubljani opravljal službo notarja.
Poglej Slava (revija) in Benedikt Kuripečič
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Slava (revija) in Božanska komedija
Ciril Kosmač
Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, * 28. september 1910, Slap ob Idrijci, † 28. januar 1980, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Ciril Kosmač
Erika Kržišnik
Erika Kržišnik, slovenska jezikoslovka in pedagoginja, * 4. maj 1953, Škofja Loka.
Poglej Slava (revija) in Erika Kržišnik
Friderik Baraga
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, * 28. junij 1797, Knežja vas (Grad Mala vas), † 19. januar 1868, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Slava (revija) in Friderik Baraga
Gorje
Gorje je lahko ime več naselij.
Poglej Slava (revija) in Gorje
Grafomanija
Grafomaníja (iz grščine γραφειν — pisanje in μανία — norost) je obsesivno pisanje oz.
Poglej Slava (revija) in Grafomanija
Gregor Strniša
Gregor Strniša, slovenski pesnik, dramatik in tekstopisec, * 18. november 1930, Ljubljana, † 23. januar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Slava (revija) in Gregor Strniša
Haiku
Haiku (japonsko 俳句) je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov.
Poglej Slava (revija) in Haiku
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Slava (revija) in Herman Koroški
Igor Saksida
Igor Saksida, slovenski literarni zgodovinar, * 16. april 1965, Nova Gorica.
Poglej Slava (revija) in Igor Saksida
Ironija
Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.
Poglej Slava (revija) in Ironija
Ivan
Ivan je moško osebno ime.
Poglej Slava (revija) in Ivan
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Slava (revija) in Ivan Cankar
Jože Toporišič
Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec, slovenist, leksikograf, univerzitetni profesor, akademik * 11. oktober 1926, Mostec, † 9. december 2014, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Jože Toporišič
Jurjevanje
Jurij Šubic: ''Obhod Zelenega Jurija na Štajerskem'' Jurjevanje je folklorni običaj, pri katerem se poje in pleše in temelji na tradicionalnem slovenskem prazniku jurjevu.
Poglej Slava (revija) in Jurjevanje
Kajetan Kovič
Kajetan Kovič, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 21. oktober 1931, Maribor, Slovenija, † 7. november 2014, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Kajetan Kovič
Karmen Kenda Jež
Karmen Kenda-Jež, slovenska jezikoslovka, * 26. avgust 1962, Novo mesto.
Poglej Slava (revija) in Karmen Kenda Jež
Kmečka povest
Kmečka povest (za krajše tekste tudi vaška zgodba, za daljše pa kmečki roman) je eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripovedni tradiciji.
Poglej Slava (revija) in Kmečka povest
Lenora
Lenora je predromantična balada Gottfrieda Augusta Bürgerja.
Poglej Slava (revija) in Lenora
Lepa Vida
Hinko Smrekar: ''Lepa Vida'' (lesorez, 1942) Lepa Vida je slovenski mit.
Poglej Slava (revija) in Lepa Vida
Limerik
Limerik je vrsta enokitične domiselne in smešne poezije, ki je včasih tudi erotično žgečkljiva.
Poglej Slava (revija) in Limerik
Marko Juvan
Marko Juvan, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj, * 2. junij 1960, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Marko Juvan
Matjaž Kmecl
Matjaž Kmecl, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj, kulturni zgodovinar in politik, * 23. februar 1934, Dobovec pod Kumom.
Poglej Slava (revija) in Matjaž Kmecl
Miran Hladnik
Miran Hladnik, slovenski literarni zgodovinar, * 19. december 1954, Jesenice.
Poglej Slava (revija) in Miran Hladnik
Niko Grafenauer
Nikolaj »Niko« Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec, * 5. december 1940, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Slava (revija) in Niko Grafenauer
Osip Mandelštam
Osip Emiljevič Mandelštam (О́сип Эми́льевич Мандельшта́м), ruski pesnik in esejist, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1891, Varšava, † 27. december 1938, okolica Vladivostoka.
Poglej Slava (revija) in Osip Mandelštam
Peter Jurgec
Peter Jurgec, slovensko-kanadski jezikoslovec, * 1979, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Peter Jurgec
Peter Svetina (pisatelj)
Peter Svetina, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar, * 19. julij 1970, Ljubljana.
Poglej Slava (revija) in Peter Svetina (pisatelj)
Pomladni dan
Pomladni dan je roman Cirila Kosmača.
Poglej Slava (revija) in Pomladni dan
Prežihov Voranc
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.
Poglej Slava (revija) in Prežihov Voranc
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Poglej Slava (revija) in Slovenski pravopis
Sonetni venec (France Prešeren)
Prvotna izdaja Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22.
Poglej Slava (revija) in Sonetni venec (France Prešeren)
Tine Logar
Tine Logar (tudi Valentin Logar), slovenski dialektolog in jezikoslovec, * 11. februar 1916, Horjul, † 24. december 2002.
Poglej Slava (revija) in Tine Logar
Tone Pretnar
Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, * 9. avgust 1945, Ljubljana, Slovenija, † 16. november 1992, Katovice, Poljska.
Poglej Slava (revija) in Tone Pretnar
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Slava (revija) in Urban Jarnik
Vladimir Nartnik
Vladimir Nartnik, tudi Vlado Nartnik, slovenski jezikoslovec, dialektolog, literarni zgodovinar, * 28. april 1941, Vnanje Gorice.
Poglej Slava (revija) in Vladimir Nartnik
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Slava (revija) in Vlahi
Vojeslav Mole
Vojeslav Molè, (poljska oblika imena Wojsław), slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik, * 14. december 1886, Kanal, † 5. december 1973, Eugene, Oregon, ZDA.
Poglej Slava (revija) in Vojeslav Mole
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Slava (revija) in Zdravljica
Zlatorog (pripovedka)
Zlatorog, slovenski prevod, 1886 Zlatorog je slovenska ljudska pripovedka.
Poglej Slava (revija) in Zlatorog (pripovedka)