Hitreje kot brskalnik!
60 odnosi: Aleš Bebler, Alojzij Ambrožič, Alojzij Kuhar, Anton Korošec, Anton Ocvirk, Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda, Avtobiografija, Berlin, Brač, Buenos Aires, Demokracija, Denis Poniž, Dnevnik (književnost), Evropa, Fran Petre, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Generacijski roman, Gimnazija, Gorazd Kušej, Hamlet, Hvar, Intervju, Ivan Ahčin, Ivan Cankar, Ivan Tominec, Janez Evangelist Krek, Janez Janžekovič, Janja Žitnik Serafin, Jugoslavija, Komunizem, Koroški plebiscit, Lambert Ehrlich, Lev Detela, Ljubljana, Maribor, Menton, Mirko Javornik, Nemčija, Novinarstvo, Ormož, Oton Župančič, Pariška mirovna konferenca (1919), Pariz, Pino Mlakar, Prostozidarstvo, Prva svetovna vojna, Rapalska pogodba, Reportažni roman, Rim, ..., Roman, Ruda Jurčec, Slovani, Slovenec (časnik), Slovenska ljudska stranka, Sodobnost (revija), Stuttgart, Vilko Fajdiga, Vojaška obveznost, Zagreb. Razširi indeks (10 več) »
Aleš Bebler
Aleš Bébler, (psevdonimi Primož Tratnik, Anton Hartman, Andre Kobal...) slovenski španski borec, partizan, politik, general, diplomat in narodni heroj Jugoslavije, * 8. junij 1907, Idrija (Avstro-Ogrska), † 12. avgust 1981, Ljubljana (Jugoslavija).
Novo!!: Skozi luči in sence in Aleš Bebler · Poglej več »
Alojzij Ambrožič
Alojzij Matej Ambrožič, slovenski nadškof, teolog in kardinal, * 27. januar 1930, Gabrje (Občina Dobrova - Polhov Gradec), † 26. avgust 2011, Toronto.
Novo!!: Skozi luči in sence in Alojzij Ambrožič · Poglej več »
Alojzij Kuhar
Alojzij Kuhar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, politik, časnikar in zgodovinar, * 18. junij 1895, Kotlje, † 28. oktober 1958, New York.
Novo!!: Skozi luči in sence in Alojzij Kuhar · Poglej več »
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Novo!!: Skozi luči in sence in Anton Korošec · Poglej več »
Anton Ocvirk
Anton Ocvirk, slovenski literarni zgodovinar, kritik, literarni teoretik, esejist in utemeljitelj slovenske primerjalne književnosti, * 23. marec 1907, Žaga pri Bovcu, † 6. januar 1980, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Anton Ocvirk · Poglej več »
Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28.
Novo!!: Skozi luči in sence in Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda · Poglej več »
Avtobiografija
Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.
Novo!!: Skozi luči in sence in Avtobiografija · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Skozi luči in sence in Berlin · Poglej več »
Brač
Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Novo!!: Skozi luči in sence in Brač · Poglej več »
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Novo!!: Skozi luči in sence in Buenos Aires · Poglej več »
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Novo!!: Skozi luči in sence in Demokracija · Poglej več »
Denis Poniž
Denis Poniž, slovenski pesnik, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, * 20. september 1948, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Denis Poniž · Poglej več »
Dnevnik (književnost)
Dnevnik je zbirka osebnih zapisov, ki so urejeni v časovnem zaporedju.
Novo!!: Skozi luči in sence in Dnevnik (književnost) · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Skozi luči in sence in Evropa · Poglej več »
Fran Petre
Fran Petre, slovenski literarni zgodovinar, * 1. september 1906, Repnje pri Vodicah, † 17. december 1978, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Fran Petre · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Skozi luči in sence in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Skozi luči in sence in Francija · Poglej več »
Generacijski roman
Generacijski roman je žanr slovenske književnosti, ki domnevno izvira iz konteksta svetovne književnosti po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Skozi luči in sence in Generacijski roman · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Skozi luči in sence in Gimnazija · Poglej več »
Gorazd Kušej
Gorazd Kušej, slovenski pravnik in pedagog, * 17. december 1907, Gradec, † 9. december 1985, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Gorazd Kušej · Poglej več »
Hamlet
Slavni prizor iz drame - Hamletov monolog z lobanjo Williama Shakespeara na HNK Split, foto: Matko Biljak Hamlet je tragedija angleškega dramatika Williama Shakespeara.
Novo!!: Skozi luči in sence in Hamlet · Poglej več »
Hvar
Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Novo!!: Skozi luči in sence in Hvar · Poglej več »
Intervju
Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.
Novo!!: Skozi luči in sence in Intervju · Poglej več »
Ivan Ahčin
Ivan (tudi Janez) Ahčin, slovenski teolog, katoliški sociolog, publicist in politik, * 9. marec 1897, Domžale, † 14. februar 1960, Buenos Aires.
Novo!!: Skozi luči in sence in Ivan Ahčin · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Skozi luči in sence in Ivan Cankar · Poglej več »
Ivan Tominec
Ivan Tominec, slovenski jezikoslovec, leksikograf in prevajalec, * 25. december 1890, Lome, † 15. oktober 1965, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Ivan Tominec · Poglej več »
Janez Evangelist Krek
Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar, * 27. november 1865, Sveti Gregor, † 8. oktober 1917, Šentjanž pri Sevnici.
Novo!!: Skozi luči in sence in Janez Evangelist Krek · Poglej več »
Janez Janžekovič
Janez Janžekovič, slovenski teolog in filozof, * 4. marec 1901, Zagojiči, † 9. marec 1988, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Janez Janžekovič · Poglej več »
Janja Žitnik Serafin
Janja Žitnik Serafin, slovenska strokovnjakinja za izseljenstvo in priseljevanje v Sloveniji ter za literarno in kulturno zgodovino, * 4. oktober 1956, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Janja Žitnik Serafin · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Skozi luči in sence in Jugoslavija · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Skozi luči in sence in Komunizem · Poglej več »
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Novo!!: Skozi luči in sence in Koroški plebiscit · Poglej več »
Lambert Ehrlich
Lambert Ehrlich, slovenski teolog, etnolog in politik, * 18. september 1878, Žabnice (Avstro-Ogrska danes v Italiji), † 26. maj 1942, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Lambert Ehrlich · Poglej več »
Lev Detela
Lev (Dimitrij) Detela, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, * 2. april 1939, Maribor.
Novo!!: Skozi luči in sence in Lev Detela · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Skozi luči in sence in Ljubljana · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Skozi luči in sence in Maribor · Poglej več »
Menton
Mentonska trdnjava, Muzej Jean Cocteau Menton (lokalno narečno tudi Mentan; italijansko Mentone) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Novo!!: Skozi luči in sence in Menton · Poglej več »
Mirko Javornik
Mirko Javornik, slovenski pisatelj, urednik in prevajalec, * 26. september, 1909, Cerknica, † 1. maj 1986, Washington, ZDA.
Novo!!: Skozi luči in sence in Mirko Javornik · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Skozi luči in sence in Nemčija · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Skozi luči in sence in Novinarstvo · Poglej več »
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Novo!!: Skozi luči in sence in Ormož · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Oton Župančič · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Skozi luči in sence in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Skozi luči in sence in Pariz · Poglej več »
Pino Mlakar
Pino Mlakar,, slovenski baletnik, koreograf in pedagog, * 2. marec 1907, Novo mesto, † 30. september 2006, Novo mesto.
Novo!!: Skozi luči in sence in Pino Mlakar · Poglej več »
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Novo!!: Skozi luči in sence in Prostozidarstvo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Skozi luči in sence in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Novo!!: Skozi luči in sence in Rapalska pogodba · Poglej več »
Reportažni roman
Reportažni roman je oblika dokumentarne pripovedi, ki v sedanjiku objektivno opisuje in pripoveduje o izpričanih stvareh, osebah ali dogodkih.
Novo!!: Skozi luči in sence in Reportažni roman · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Skozi luči in sence in Rim · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Skozi luči in sence in Roman · Poglej več »
Ruda Jurčec
Ruda Jurčec, slovenski novinar, esejist, pisatelj, * 1. april 1905, Ormož, † 4. november 1975, Buenos Aires.
Novo!!: Skozi luči in sence in Ruda Jurčec · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Skozi luči in sence in Slovani · Poglej več »
Slovenec (časnik)
Številka ''Slovenca'' iz leta 1879 Slovenec (1873–1945) je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem.
Novo!!: Skozi luči in sence in Slovenec (časnik) · Poglej več »
Slovenska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 12.
Novo!!: Skozi luči in sence in Slovenska ljudska stranka · Poglej več »
Sodobnost (revija)
Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.
Novo!!: Skozi luči in sence in Sodobnost (revija) · Poglej več »
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Novo!!: Skozi luči in sence in Stuttgart · Poglej več »
Vilko Fajdiga
Vilko Fajdiga, slovenski teolog, * 22. junij 1903, Radovljica, † 5. avgust 1984, Ljubljana.
Novo!!: Skozi luči in sence in Vilko Fajdiga · Poglej več »
Vojaška obveznost
Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.
Novo!!: Skozi luči in sence in Vojaška obveznost · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Skozi luči in sence in Zagreb · Poglej več »
Preusmerja sem:
Skozi luči in sence 2, Skozi luči in sence I–III.
