Kazalo
33 odnosi: Arija, BBC, Con brio, Druga svetovna vojna, Dunaj, E. T. A. Hoffmann, Evropa, Glasbena kompozicija, Glasbenik, Glasbeno izrazoslovje, Interval (glasba), Klavir, Književnost, Koncert (glasbena prireditev), London, Ludwig van Beethoven, Molova lestvica, Opera, Opus, Orkester, Pisatelj, Pozavna, Radio, Ritem, Romantična glasba, Simfonija, Skladatelj, Tempo, Variacije (glasba), 1808, 1810, 19. stoletje, 22. december.
Arija
Arija (italijansko aria - napev) je večdelni solistični spev z inštrumentalno spremljavo; lahko je samostojna koncertna arija ali pa je temeljna sestavina opere, oratorija ali kantate.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Arija
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in BBC
Con brio
Con brio je lahko.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Con brio
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Dunaj
E. T. A. Hoffmann
E.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in E. T. A. Hoffmann
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Evropa
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Glasbena kompozicija
Glasbenik
Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Glasbenik
Glasbeno izrazoslovje
Glasbeno izrazoslovje.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Glasbeno izrazoslovje
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Interval (glasba)
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Klavir
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Književnost
Koncert (glasbena prireditev)
Koncert klasične glasbe v areni Rod Laver, Melbourne, Avstralija, 2005 Koncert je glasbena prireditev pred občinstvom v živo.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Koncert (glasbena prireditev)
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in London
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Ludwig van Beethoven
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Molova lestvica
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Opera
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Opus
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Orkester
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Pisatelj
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Pozavna
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Radio
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Ritem
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Romantična glasba
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Simfonija
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Skladatelj
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Tempo
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in Variacije (glasba)
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in 1808
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in 1810
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in 19. stoletje
22. december
22.
Poglej Simfonija št. 5 (Beethoven) in 22. december
Prav tako znan kot Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5.