Kazalo
38 odnosi: Alt, Anton Padovanski, Arthur Schopenhauer, Avstro-Ogrska, Berlin, Filozofija, Friedrich Nietzsche, Gregorijanski koral, Gustav Mahler, Hans von Bülow, Ivan Cankar, Joseph Haydn, Klavir, Književnost, Molova lestvica, Oda, Orkester, Pesništvo, Richard Strauss, Richard Wagner, Simfonija, Simfonija št. 9 (Beethoven), Sopran, Sveto pismo, Tempo, Tristan in Izolda (opera), Vrbsko jezero, Zbor, 13. december, 15. december, 1887, 1888, 1891, 1892, 1894, 1895, 1901, 4. marec.
Alt
Alt (latinsko altus, slovensko visok) je drugi najvišji vokal ali nastavitev glasbenega inštrumenta.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Alt
Anton Padovanski
Anton Padovanski, tudi Anton iz Lizbone, portugalski redovnik, teolog, cerkveni učitelj in svetnik katoliške cerkve, * 15. avgust 1195, Lizbona, Portugalska, † 13. junija 1231, Arcella (Padova, Italija).
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Anton Padovanski
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Arthur Schopenhauer
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Avstro-Ogrska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Berlin
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Filozofija
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Friedrich Nietzsche
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Gregorijanski koral
Gustav Mahler
Karikatura Mahlerjevega dirigiranja v času, ko je bil direktor Dunajske opere, 1901 Gustav Mahler, avstrijski skladatelj in dirigent, * 7. julij 1860, Kaliště, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 18. maj 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Gustav Mahler
Hans von Bülow
Hans Guido Freiherr von Bülow, nemški pianist, skladatelj in dirigent, * 8. januar 1830, Dresden, † 12. februar 1894, Kairo.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Hans von Bülow
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Ivan Cankar
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Joseph Haydn
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Klavir
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Književnost
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Molova lestvica
Oda
Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Oda
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Orkester
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Pesništvo
Richard Strauss
Richard Strauss, nemški skladatelj in dirigent, * 11. junij 1864, München, † 8. september 1949, Garmisch-Partenkirchen.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Richard Strauss
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Richard Wagner
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Simfonija
Simfonija št. 9 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Simfonija št. 9 (Beethoven)
Sopran
Sopran je najvišji ženski in otroški glas.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Sopran
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Sveto pismo
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Tempo
Tristan in Izolda (opera)
Tristan in Izolda je opera Richarda Wagnerja.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Tristan in Izolda (opera)
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Vrbsko jezero
Zbor
Zbor je večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in Zbor
13. december
13.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 13. december
15. december
15.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 15. december
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1887
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1888
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1891
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1892
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1894
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1895
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 1901
4. marec
4.
Poglej Simfonija št. 2 (Mahler) in 4. marec