Kazalo
41 odnosi: Algebrsko število, Algoritem, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, E (matematična konstanta), Fakulteta (funkcija), Fibonaccijevo število, Geometrijska konstrukcija, Hiperrealno število, Infinitezimala, Iracionalno število, Izračunljivo število, Kardinalno število, Kardinalnost, Kvadratna enačba, Kvadratni koren, Kvadratno število, Kvadratno iracionalno število, Limita zaporedja, Naravno število, Negativno število, Ničla funkcije, Obseg (algebra), Ordinalno število, Pi, Popolno število, Praštevilo, Racionalno število, Realno število, Rimske številke, Sestavljeno število, Soda in liha števila, Starorimska civilizacija, Surrealno število, Teorija množic, Transcendentno število, Transfinitno število, Ulomek.
- Števila
- Matematični seznami
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Seznam vrst števil in Algebrsko število
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Seznam vrst števil in Algoritem
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Seznam vrst števil in Celo število
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Seznam vrst števil in Celoštevilsko zaporedje
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Seznam vrst števil in Delitelj
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Seznam vrst števil in Desetiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej Seznam vrst števil in Dvojiški številski sistem
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Seznam vrst števil in E (matematična konstanta)
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Seznam vrst števil in Fakulteta (funkcija)
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Seznam vrst števil in Fibonaccijevo število
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Seznam vrst števil in Geometrijska konstrukcija
Hiperrealno število
Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.
Poglej Seznam vrst števil in Hiperrealno število
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Poglej Seznam vrst števil in Infinitezimala
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Seznam vrst števil in Iracionalno število
Izračunljivo število
π se lahko izračuna z veliko natančnostjo. Prikazana natančnost 10.000 decimalk. V matematiki so izračunljiva števila realna števila, ki se lahko izračunajo do želene natančnosti s končnim algoritmom.
Poglej Seznam vrst števil in Izračunljivo število
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Poglej Seznam vrst števil in Kardinalno število
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej Seznam vrst števil in Kardinalnost
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Seznam vrst števil in Kvadratna enačba
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Seznam vrst števil in Kvadratni koren
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Seznam vrst števil in Kvadratno število
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Seznam vrst števil in Kvadratno iracionalno število
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Seznam vrst števil in Limita zaporedja
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Seznam vrst števil in Naravno število
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Seznam vrst števil in Negativno število
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Seznam vrst števil in Ničla funkcije
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Seznam vrst števil in Obseg (algebra)
Ordinalno število
potenco ω. Ordinalno število je v teoriji množic število, ki karakterizira tipe urejenosti množic.
Poglej Seznam vrst števil in Ordinalno število
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Seznam vrst števil in Pi
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Seznam vrst števil in Popolno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Seznam vrst števil in Praštevilo
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Seznam vrst števil in Racionalno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Seznam vrst števil in Realno število
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej Seznam vrst števil in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej Seznam vrst števil in Sestavljeno število
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Seznam vrst števil in Soda in liha števila
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Seznam vrst števil in Starorimska civilizacija
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Poglej Seznam vrst števil in Surrealno število
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Seznam vrst števil in Teorija množic
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Seznam vrst števil in Transcendentno število
Transfinitno število
Transfinitno število je vsako kardinalno ali ordinalno število, ki je večje kot katerokoli končno število, vendar ni absolutno neskončno.
Poglej Seznam vrst števil in Transfinitno število
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Seznam vrst števil in Ulomek