Kazalo
19 odnosi: Apsida, Armenija, Armenska apostolska cerkev, Armenska arhitektura, Armenski potres (1988), Debed (reka), Freska, Gregor I. Razsvetitelj, Hačkar, Hagpat, Krnica, Kupola, Potres, Refektorij, Relief (umetnost), Samostan Sanahin, Skriptorij, Transept, Zvonik.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Samostan Hagpat in Apsida
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Samostan Hagpat in Armenija
Armenska apostolska cerkev
Armenska apostolska cerkev ali Armenska pravoslavna cerkev je ena od prvotnih vzhodnih pravoslavnih cerkva in je ne smemo zamenjevati z Armensko katoliško cerkvijo.
Poglej Samostan Hagpat in Armenska apostolska cerkev
Armenska arhitektura
Armenska arhitektura obsega arhitekturna dela z estetsko ali zgodovinsko povezavo z armenskim narodom.
Poglej Samostan Hagpat in Armenska arhitektura
Armenski potres (1988)
Potres Spitak leta 1988 je bil potres na Kavkazu, ki je 7.
Poglej Samostan Hagpat in Armenski potres (1988)
Debed (reka)
Debed (armensko Դեբեդ, gruzijsko დებედა Debeda ali azerbajdžansko Tona) je reka na Kavkazu.
Poglej Samostan Hagpat in Debed (reka)
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Samostan Hagpat in Freska
Gregor I. Razsvetitelj
Gregor I. Razsvetitelj (klasično armensko: Գրիգոր Լուսաւորիչ, reformirano: Գրիգոր Լուսավորիչ, Grigor Lusavorich) (ok. 257 – ok. 331) je zavetnik in prvi uradni vodja Armenske apostolske cerkve.
Poglej Samostan Hagpat in Gregor I. Razsvetitelj
Hačkar
Hačkar (armenščina: խաչքար, izgovorjeno, խաչ xač 'križ + քար k'ar kamen) znan kot armenski križni kamen, je iz kamna izklesana spominska stela, značilna za Armenijo.
Poglej Samostan Hagpat in Hačkar
Hagpat
Hagpat je naselje v severnoarmenski provinci Lori, približno 10 kilometrov vzhodno od mesta Alaverdi ob desnem bregu reke Debed, na robu planote, ki jo reže soteska te reke.
Poglej Samostan Hagpat in Hagpat
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Samostan Hagpat in Krnica
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Samostan Hagpat in Kupola
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Samostan Hagpat in Potres
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Samostan Hagpat in Refektorij
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Samostan Hagpat in Relief (umetnost)
Samostan Sanahin
Samostan Sanahin je samostan armenske apostolske cerkve v bližini istoimenske vasice v provinci Lori na severu Armenije, ustanovljen leta 966.
Poglej Samostan Hagpat in Samostan Sanahin
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Samostan Hagpat in Skriptorij
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Samostan Hagpat in Transept
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Samostan Hagpat in Zvonik