Kazalo
23 odnosi: Antoninijan, Avgust (naslov), Avrelijan, Šapur I., Bitinija in Pont (rimska provinca), Cezar (naslov), Dioklecijan, Donava, Emilijan (rimski cesar), Galien, Galija, Grki, Ilirik (rimska provinca), Köln, Klavdij II. Gotski, Kvintil (rimski cesar), Pretorijanski prefekt, Seznam rimskih cesarjev, Tetrarhija, Uzurpator, Valerijan (rimski cesar), 242, 260.
Antoninijan
Antoninijani:1. vrsta: Elagabal (srebro, 218–222), Trajan Decij (srebro, 249–251), Galien (bilon, 253–268, azijska kovnica) 2. vrsta: Galien (baker, 253–268), Avrelijan (posrebren, 270–275), barbarski radiat (baker), barbarski radiat (baker) Antoninijan (latinsko) je bil kovanec Rimskega cesarstva, vreden dva denarija.
Poglej Salonin in Antoninijan
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Salonin in Avgust (naslov)
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej Salonin in Avrelijan
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Salonin in Šapur I.
Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).
Poglej Salonin in Bitinija in Pont (rimska provinca)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Salonin in Cezar (naslov)
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Salonin in Dioklecijan
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Salonin in Donava
Emilijan (rimski cesar)
Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.
Poglej Salonin in Emilijan (rimski cesar)
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Salonin in Galien
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Salonin in Galija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Salonin in Grki
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Salonin in Ilirik (rimska provinca)
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Salonin in Köln
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Salonin in Klavdij II. Gotski
Kvintil (rimski cesar)
Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.
Poglej Salonin in Kvintil (rimski cesar)
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Salonin in Pretorijanski prefekt
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Salonin in Seznam rimskih cesarjev
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Salonin in Tetrarhija
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Salonin in Uzurpator
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Salonin in Valerijan (rimski cesar)
242
242 (CCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Salonin in 242
260
260 (CCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Salonin in 260