Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Štajerska, Železniška postaja Ruše, Župnija Ruše, Župnijska cerkev, Baročna arhitektura, Benediktinski samostan svetega Pavla, Celovec, Cerkev Marijinega imena, Ruše, Davorin Lesjak, Dnevnik (časopis), Dravska dolina, Druga svetovna vojna na Slovenskem, DZS, Fala, Fala, Ruše, Ferdinand III. Habsburški, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Gimnazija, Gotska arhitektura, Gradec, Habsburžani, Igor Ozim, Iliri, Janko Glazer, Julijska kriza, Kalcijev karbid, Kelti, Lovrenc na Pohorju, Lukanja, Marburger Zeitung, Maribor, Mesto, Mia Žnidarič, Miroslav Vovšek, Mitraizem, Nadmorska višina, Občina Ruše, Podravska statistična regija, Pohorje, Pohorski bataljon, Pokrajine v Sloveniji, Pokrajinski muzej Maribor, Prva svetovna vojna, Regionalizacija Slovenije, Registrske tablice Slovenije, Rimsko cesarstvo, Seznam občin v Sloveniji, Seznam poštnih številk v Sloveniji, Seznam suverenih držav, ..., Sokol (društvo), Spanheimi, Statistične regije Slovenije, Trg, Vršaj, Zavetnik. Razširi indeks (6 več) »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Ruše in Štajerska · Poglej več »
Železniška postaja Ruše
Železniška postaja Ruše je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Ruše.
Novo!!: Ruše in Železniška postaja Ruše · Poglej več »
Župnija Ruše
Župnija Ruše je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Maribor mariborskega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Ruše in Župnija Ruše · Poglej več »
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Novo!!: Ruše in Župnijska cerkev · Poglej več »
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Novo!!: Ruše in Baročna arhitektura · Poglej več »
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Novo!!: Ruše in Benediktinski samostan svetega Pavla · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Ruše in Celovec · Poglej več »
Cerkev Marijinega imena, Ruše
Cerkev Marijinega imena je župnijska cerkev Župnije Ruše in stoji v središču Ruš.
Novo!!: Ruše in Cerkev Marijinega imena, Ruše · Poglej več »
Davorin Lesjak
Davorin Lesjak - Tinček, slovenski učitelj, planinec in narodni delavec, * 10. oktober 1872, Slivnica pri Celju, † 8. marec 1946, Ruše.
Novo!!: Ruše in Davorin Lesjak · Poglej več »
Dnevnik (časopis)
Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.
Novo!!: Ruše in Dnevnik (časopis) · Poglej več »
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Novo!!: Ruše in Dravska dolina · Poglej več »
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Druga svetovna vojna se je na Slovenskem pričela 6.
Novo!!: Ruše in Druga svetovna vojna na Slovenskem · Poglej več »
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Novo!!: Ruše in DZS · Poglej več »
Fala
Fala je ime več naselij v Sloveniji.
Novo!!: Ruše in Fala · Poglej več »
Fala, Ruše
Fala je naselje v Občini Ruše.
Novo!!: Ruše in Fala, Ruše · Poglej več »
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Novo!!: Ruše in Ferdinand III. Habsburški · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Ruše in Franc Ferdinand · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Ruše in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Ruše in Gimnazija · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Ruše in Gotska arhitektura · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Ruše in Gradec · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Ruše in Habsburžani · Poglej več »
Igor Ozim
Igor Ozim, slovenski violinist in violinski pedagog, * 9. maj 1931, Ljubljana.
Novo!!: Ruše in Igor Ozim · Poglej več »
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Novo!!: Ruše in Iliri · Poglej več »
Janko Glazer
Janko Glazer (tudi Janko Glaser), slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik, * 21. marec 1893, Ruše, † 2. februar 1975, Ruše.
Novo!!: Ruše in Janko Glazer · Poglej več »
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Novo!!: Ruše in Julijska kriza · Poglej več »
Kalcijev karbid
Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.
Novo!!: Ruše in Kalcijev karbid · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Ruše in Kelti · Poglej več »
Lovrenc na Pohorju
Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.
Novo!!: Ruše in Lovrenc na Pohorju · Poglej več »
Lukanja
Lukanja je naselje v Občini Slovenska Bistrica, na južni strani Pohorja.
Novo!!: Ruše in Lukanja · Poglej več »
Marburger Zeitung
Prva stran časopisa z dne 17. marca 1900 Marburger Zeitung (sl. Mariborski časnik) je bil prvi tiskan časnik v Mariboru.
Novo!!: Ruše in Marburger Zeitung · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Ruše in Maribor · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Ruše in Mesto · Poglej več »
Mia Žnidarič
Mia (Mirjana) Žnidarič Klink, slovenska pevka jazz glasbe, * 9. december 1962 V 90-ih letih je postala najpopularnejša pevka jazza v Sloveniji.
Novo!!: Ruše in Mia Žnidarič · Poglej več »
Miroslav Vovšek
Miroslav Vovšek, pedagoški delavec, ravnatelj, kipar, slikar, ustanovitelj glasbenih, gledaliških in likovnih društev in častni občan Občine Ruše (1926 - 2020).
Novo!!: Ruše in Miroslav Vovšek · Poglej več »
Mitraizem
Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.
Novo!!: Ruše in Mitraizem · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Ruše in Nadmorska višina · Poglej več »
Občina Ruše
Občina Ruše je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 7.500 prebivalci in središču v Rušah.
Novo!!: Ruše in Občina Ruše · Poglej več »
Podravska statistična regija
Podravska statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - podravska Podravska regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Novo!!: Ruše in Podravska statistična regija · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Ruše in Pohorje · Poglej več »
Pohorski bataljon
Pohorski bataljon (uradno 1. bataljon Pohorskega odreda) je bila partizanska enota, ki je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju.
Novo!!: Ruše in Pohorski bataljon · Poglej več »
Pokrajine v Sloveniji
Tradicionalne pokrajine Slovenije Pokrajine v Sloveniji so različne pokrajinske enote, na katere je razdeljena Slovenija.
Novo!!: Ruše in Pokrajine v Sloveniji · Poglej več »
Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Maribor je splošni muzej, ki se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, razstavljanjem in populariziranjem premične kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine na prostoru širše mariborske regije.
Novo!!: Ruše in Pokrajinski muzej Maribor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ruše in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Regionalizacija Slovenije
Vlada Republike Slovenije je v letu 2007 predlagala območja imena in sedeže štirinajstih pokrajin.
Novo!!: Ruše in Regionalizacija Slovenije · Poglej več »
Registrske tablice Slovenije
Registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji vsebujejo na levem robu moder pokončen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami ter kratico države SLO.
Novo!!: Ruše in Registrske tablice Slovenije · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Ruše in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam občin v Sloveniji
Seznam občine v Sloveniji zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status mestne občine (označene z krepko).
Novo!!: Ruše in Seznam občin v Sloveniji · Poglej več »
Seznam poštnih številk v Sloveniji
Seznam poštnih številk v Sloveniji.
Novo!!: Ruše in Seznam poštnih številk v Sloveniji · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Ruše in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Novo!!: Ruše in Sokol (društvo) · Poglej več »
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Ruše in Spanheimi · Poglej več »
Statistične regije Slovenije
alt.
Novo!!: Ruše in Statistične regije Slovenije · Poglej več »
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Novo!!: Ruše in Trg · Poglej več »
Vršaj
Vršaj je kup grobo zrnatega materiala (proda ali peska) na mestih, kjer reka izstopi iz ozke gorske struge v širšo, ki poteka po dolini.
Novo!!: Ruše in Vršaj · Poglej več »
Zavetnik
Zavetnik, tudi zaščitnik ali patron, je svetnik, ki je v Katoliški cerkvi, anglikanizmu in pravoslavju izbran za zaščitnika cerkve, naroda, kraja, dejavnosti ali skupine oseb.
Novo!!: Ruše in Zavetnik · Poglej več »
