Kazalo
17 odnosi: Balduin II. Courtenayski, Epirski despotat, Francija, Jolanda Flandrijska, Konstantinopel, Latinsko cesarstvo, Morejski despotat, Nikejsko cesarstvo, Papež Honorij III., Patriarh, Peter II. Courtenayski, Rim, Solun, Teodor I. Laskaris, Vzhodna pravoslavna cerkev, 1201, 1228.
Balduin II. Courtenayski
Balduin II.
Poglej Robert I. Courtenayski in Balduin II. Courtenayski
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Robert I. Courtenayski in Epirski despotat
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Robert I. Courtenayski in Francija
Jolanda Flandrijska
Jolanda Flandrijska (francosko Yolande de Hainault), markiza Namurja, je bila od leta 1216 do 1219 cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1175, † 1219.
Poglej Robert I. Courtenayski in Jolanda Flandrijska
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Robert I. Courtenayski in Konstantinopel
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Robert I. Courtenayski in Latinsko cesarstvo
Morejski despotat
Morejski despotat (grško, Despotáton toú Moréos) ali Mistrski despotat (grško, Despotáton toú Mystrá) je bila od sredine 14.
Poglej Robert I. Courtenayski in Morejski despotat
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Robert I. Courtenayski in Nikejsko cesarstvo
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Robert I. Courtenayski in Papež Honorij III.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Robert I. Courtenayski in Patriarh
Peter II. Courtenayski
Peter II.
Poglej Robert I. Courtenayski in Peter II. Courtenayski
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Robert I. Courtenayski in Rim
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Robert I. Courtenayski in Solun
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Robert I. Courtenayski in Teodor I. Laskaris
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Robert I. Courtenayski in Vzhodna pravoslavna cerkev
1201
1201 (MCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Robert I. Courtenayski in 1201
1228
1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.