Kazalo
40 odnosi: Avstrijci, Avstro-Ogrska, Švedi, Švedska, Dunaj, Emil Kraepelin, Enciklopedija Britannica, Fiziologija, Frankfurt ob Majni, Freiburg im Breisgau, Koleno, Madžari, Mali možgani, Medicina, Možganska kap, Nespečnost, Nevrologija, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Okostje, Otologija, Otorinolaringologija, Patologija, Praga, Prva svetovna vojna, Psihiatrija, Ravnotežje, Rdeči križ, Ruski imperij, Srednje uho, Tuberkuloza, Univerza na Dunaju, Univerza v Uppsali, Uppsala, Vojni ujetnik, Zdravnik, 1876, 1936, 22. april, 8. april.
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Robert Bárány in Avstrijci
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Robert Bárány in Avstro-Ogrska
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Robert Bárány in Švedi
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Robert Bárány in Švedska
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Robert Bárány in Dunaj
Emil Kraepelin
Emil Wilhelm Georg Magnus Kraepelin, nemški psihiater, * 15. februar 1856, Neustrelitz, Nemčija, † 7. oktober 1926, München.
Poglej Robert Bárány in Emil Kraepelin
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Robert Bárány in Enciklopedija Britannica
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Robert Bárány in Fiziologija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Robert Bárány in Frankfurt ob Majni
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Robert Bárány in Freiburg im Breisgau
Koleno
Kolenski sklep Koleno je največji sklep v telesu.
Poglej Robert Bárány in Koleno
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Robert Bárány in Madžari
Mali možgani
Máli možgáni ali cerebélum (cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji.
Poglej Robert Bárány in Mali možgani
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Robert Bárány in Medicina
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Poglej Robert Bárány in Možganska kap
Nespečnost
Nespéčnost, tudi agripnija, asomnija, insomnija, je psihofiziološka motnja spanja, pri kateri prizadeti ne more zaspati ali normalno spati.
Poglej Robert Bárány in Nespečnost
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Poglej Robert Bárány in Nevrologija
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Robert Bárány in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Poglej Robert Bárány in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Robert Bárány in Okostje
Otologija
Otologíja je medicinska veda o zgradbi, funkciji in boleznih ušes.
Poglej Robert Bárány in Otologija
Otorinolaringologija
Otorinolaringologíja ali tudi otorínolaringologíja (iz latinščine preko grščine, kjer gre za sestavljanko: οὖς ous (rod.: ὠτός otos), "uho", ῥίς rhis, "nos", λάρυγξ larynx, "grlo" in -λογία logia, "veda") je veja medicine, ki deluje na področju zdravljenja bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes.
Poglej Robert Bárány in Otorinolaringologija
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Robert Bárány in Patologija
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Robert Bárány in Praga
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Robert Bárány in Prva svetovna vojna
Psihiatrija
Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj.
Poglej Robert Bárány in Psihiatrija
Ravnotežje
thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.
Poglej Robert Bárány in Ravnotežje
Rdeči križ
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.
Poglej Robert Bárány in Rdeči križ
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Robert Bárány in Ruski imperij
Srednje uho
Srednje uho (latinsko auris media) zajema bobnično votlino s slušnimi koščicami, ušesno trobljo in mastoidnimi celulami.
Poglej Robert Bárány in Srednje uho
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Robert Bárány in Tuberkuloza
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Robert Bárány in Univerza na Dunaju
Univerza v Uppsali
Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.
Poglej Robert Bárány in Univerza v Uppsali
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Robert Bárány in Uppsala
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Poglej Robert Bárány in Vojni ujetnik
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Robert Bárány in Zdravnik
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Robert Bárány in 1876
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Robert Bárány in 1936
22. april
22.
Poglej Robert Bárány in 22. april
8. april
8.
Poglej Robert Bárány in 8. april