Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Referendum o neodvisnosti

Index Referendum o neodvisnosti

Referendum o neodvisnosti je vrsta referenduma, na katerem državljani nekega ozemlja odločajo, če bo to ozemlje postalo neodvisna država.

34 odnosi: Črna gora, Baskija, Bosna in Hercegovina, Danska, Država, Eritreja, Gruzija, Hrvaška, Južna Osetija, Katalonija, Makedonija, Neodvisnost, Organizacija združenih narodov, Ozemlje, Plebiscit o samostojnosti Slovenije, Pridnjestrska republika, Referendum, Referendum o neodvisnosti Ferskih otokov 1946, Rusija, Slovenija, Tatari, Tatarstan, Ukrajina, Vzhodni Timor, 18. september, 1946, 1990, 2000, 2008, 2010, 2011, 2014, 25. oktober, 30. avgust.

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo,na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Črna gora · Poglej več »

Baskija

Baskovska zastava (ikurriña) Báskija (baskovsko Euskadi, špansko País Vasco ali tudi Euskadi) je avtonomna skupnost v okviru španske države.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Baskija · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Danska · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Država · Poglej več »

Eritreja

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, na zahodu meji na Sudan, na jugu na Etiopijo, ter na vzhodu na Džibuti.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Eritreja · Poglej več »

Gruzija

right Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je obmorska država v Vzhodni Evropi,International Geographic Encyclopaedia and Atlas. Springer, 11/24/1979, 273Evropski parlament,, 07/17/2014: "...pursuant to Article 49 of the Treaty on European Union, Georgia, Moldova and Ukraine – like any other European state – have a European perspective and may apply to become members of the Union..." ob severovzhodni obali Črnega morja.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Gruzija · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Hrvaška · Poglej več »

Južna Osetija

Južna Osetija (Samhreti Oseti)) je država mednarodno priznana s strani Rusije, Nikaragve, Venezuele in s strani Republike Abhazije in Transnistrije. Republika Južna Osetija je de facto neodvisna republika. Njeni suvereni deli pa segajo na ozemlje območij sosednje Republike Gruzije Rača-Lečhumi-Kvemo Svaneti, Imereti in Mcheta-Mtianeti. Na severu meji na rusko republiko Severno Osetijo-Alanijo. Čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in jo izborila v vojni z Gruzijo, je uradno ne priznava nobena država članica NATA in EU. Priznavajo jo edino Rusija, Nikaragva, Venezuela, Republika Abhazija in Transnistrija. Gruzija Severni Osetiji odreka ozemeljsko celovitost; gruzijska vlada jo kliče s starinskim imenom Samačablo ali v zadnjem času Chinvalska regija (po glavnem mestu republike). Gruzija Rusiji očita, da ves čas vojaško pomaga Južni Osetiji ter s tem ohranja svojo prisotnost na Kavkazu. V juniju 2004 je južnoosetijski predsednik med obiskom v Moskvi tudi formalno zaprosil za priznanje republike in njeno vključitev v Rusko federacijo.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Južna Osetija · Poglej več »

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v aranščini Catalonha) je ozemlje, ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Katalonija · Poglej več »

Makedonija

Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dva milijonona prebivalcev.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Makedonija · Poglej več »

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Neodvisnost · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

Sedež OZN v New Yorku Ženevi Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Ozemlje

Ozemlje je izraz za večje ali manjše geografsko območje.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Ozemlje · Poglej več »

Plebiscit o samostojnosti Slovenije

Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Plebiscit o samostojnosti Slovenije · Poglej več »

Pridnjestrska republika

Pridnjestrska republika (uradno Pridnjestrska moldavska republika; znana tudi kot Transnistrija, Pridnjestrovje) je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Pridnjestrska republika · Poglej več »

Referendum

Referendum (latinsko ad referendum.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Referendum · Poglej več »

Referendum o neodvisnosti Ferskih otokov 1946

Referendum o neodvisnosti Ferskih otokov je potekal 14.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Referendum o neodvisnosti Ferskih otokov 1946 · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Rusija · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Slovenija · Poglej več »

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Tatari · Poglej več »

Tatarstan

right Tatarstan (uradno Republika Tatarstan,,, Tatarstan Respublikasi) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem zveznem okrožju.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Tatarstan · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Ukrajina · Poglej več »

Vzhodni Timor

Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Timor-Leste (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavlja vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, politična eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in Vzhodni Timor · Poglej več »

18. september

18.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 18. september · Poglej več »

1946

1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 1946 · Poglej več »

1990

1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 1990 · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 2000 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 2008 · Poglej več »

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 2010 · Poglej več »

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 2011 · Poglej več »

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 2014 · Poglej več »

25. oktober

25.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 25. oktober · Poglej več »

30. avgust

30.

Novo!!: Referendum o neodvisnosti in 30. avgust · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »