Kazalo
36 odnosi: Azbest, Beton, Bolezen, Celina, Dolžina, Domači prašič, Gospodarstvo, Higiena, Hitrost, Kilogram, Konkurenca, Korito, Kovina, Krma (hrana), Masa, Material, Meso, Milimeter, Mleko, Mreža, Odstotek, Organizem, Plezanje, Površina, Prva svetovna vojna, Severna Amerika, Slovenija, Tehnologija, Telo, Tlak, Toplota, Višina, Vid, Vlažnost, Voda, 2 (število).
- Varnost in zdravje pri delu
- Živina
Azbest
Azbést je skupno ime šestih naravnih silikatnih mineralov, ki se uporabljajo v komercialne namene zaradi svojih fizikalnih lastnosti.
Poglej Prašičereja in Azbest
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Poglej Prašičereja in Beton
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Prašičereja in Bolezen
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Prašičereja in Celina
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Prašičereja in Dolžina
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Prašičereja in Domači prašič
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Prašičereja in Gospodarstvo
Higiena
Umivanje rok je eden najosnovnejših higienskih ukrepov Higiéna (grško - biti zdrav, - zdrav) je ena od osnovnih življenjskih aktivnosti.
Poglej Prašičereja in Higiena
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Prašičereja in Hitrost
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Prašičereja in Kilogram
Konkurenca
thumb Konkurenca pomeni tekmovanje med posamezniki, skupinami, narodi, živalimi, itd.
Poglej Prašičereja in Konkurenca
Korito
Korito za vodo Koríto je podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje živali, napajanje živine, korito je leseno ali zidano, tudi betonirano za krmljenje svinj.
Poglej Prašičereja in Korito
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Prašičereja in Kovina
Krma (hrana)
Krma so kmetijski pridelki in drugi proizvodi, ki se uporabljajo kot hrana za živali (predvsem govedo, prašiči itd.) Večinoma je rastlinskega, lahko pa tudi živalskega, izvora.
Poglej Prašičereja in Krma (hrana)
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Prašičereja in Masa
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Prašičereja in Material
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Prašičereja in Meso
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Prašičereja in Milimeter
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Prašičereja in Mleko
Mreža
Beseda mreža ima lahko več pomenov.
Poglej Prašičereja in Mreža
Odstotek
Odstótek (tudi procènt) (%) je število, ki je enako stotemu delu celote.
Poglej Prašičereja in Odstotek
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Prašičereja in Organizem
Plezanje
Skalna plezalca v steni Plezalci v Mount Fitz Roy, argentina Plezanje v Koglu Plezanje je ena od naravnih oblik gibanja, pri katerem se premikamo navzgor, kvišku, ali tudi navzdol, pomagajoč si z nogami in rokami.
Poglej Prašičereja in Plezanje
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Prašičereja in Površina
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Prašičereja in Prva svetovna vojna
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Prašičereja in Severna Amerika
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Prašičereja in Slovenija
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Prašičereja in Tehnologija
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Prašičereja in Telo
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Prašičereja in Tlak
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Prašičereja in Toplota
Višina
Višína je mera v navpični smeri.
Poglej Prašičereja in Višina
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Prašičereja in Vid
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Prašičereja in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Prašičereja in Voda
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Prašičereja in 2 (število)
Glej tudi
Varnost in zdravje pri delu
Živina
Prav tako znan kot Prašičjereja.