Kazalo
21 odnosi: Barje, Berlin, Brandenburg, Dneper, Dolina, Don (reka), Fürstenwalde, Grad, Mesto, Misisipi, Morena, Mrtvi led, Odra, Pesek, Pleistocen, Prod, Severno morje, Spodnja Saška, Srednji vek, Visla, Volga.
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Pradolina in Barje
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Pradolina in Berlin
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Pradolina in Brandenburg
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Pradolina in Dneper
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Pradolina in Dolina
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Pradolina in Don (reka)
Fürstenwalde
Fürstenwalde je mesto v okrožju Oder-Spree, ki je del nemške države Brandenburg.
Poglej Pradolina in Fürstenwalde
Grad
pa tudi.
Poglej Pradolina in Grad
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Pradolina in Mesto
Misisipi
Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.
Poglej Pradolina in Misisipi
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Pradolina in Morena
Mrtvi led
Konec jezika aktivno umikajočega se ledenika Mali Aktru na Altaju. Levo od ledenika se pod plaščem talnega materiala nahaja debela plast mrtvega ledu. Foto: A. N. Rudoj, avgust 2004. Mŕtvi léd je nepremična masa ledu, ki je ločena od ledenika in je pogosto pokrita z moreno in drugim kamninskim gradivom.
Poglej Pradolina in Mrtvi led
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Pradolina in Odra
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Pradolina in Pesek
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Pradolina in Pleistocen
Prod
glej tudi mokrišče V produ Prod, tudi gramoz je klastična usedlina s premerom prodnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda.
Poglej Pradolina in Prod
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Pradolina in Severno morje
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Pradolina in Spodnja Saška
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Pradolina in Srednji vek
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Pradolina in Visla
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Pradolina in Volga