Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Črnomorska flota, Barbeta, Bitka pri Cušimi, Bojna ladja, Boršč, Eskadra, Februarska revolucija, Gregorijanski koledar, Grigorij Potemkin, Konstanca, Romunija, Križarka Avrora, Križarka Potemkin, Odesa, Prva svetovna vojna, Razgradnja ladij, Ruska državljanska vojna, Ruska imperialna mornarica, Ruska revolucija, Ruska revolucija (1905), Rusko-japonska vojna, Sergej Mihajlovič Eisenstein, Sevastopol, Tihooceanska flota, Topovska kupola, Torpedna cev, Velika Britanija, Viceadmiral.
Črnomorska flota
Črnomorska flota (Černomorski flot) je flota Ruske vojne mornarice v Črnem morju.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Črnomorska flota · Poglej več »
Barbeta
Barbeta na bombnkiu B-17 Flying Fortress Barbeta je okrogla zaščitna struktura za top ali drugo artilerijsko orožje.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Barbeta · Poglej več »
Bitka pri Cušimi
Bitka pri Cušimi (Cusimaoki-Kaisen,, Cusimskoje sraženije), tudi bitka v prelivu Cušima in pomorska bitka v Japonskem morju (Nihonkai-Kaisen), je bila velika pomorska bitka med Ruskim imperijem in Japonsko med rusko-japonsko vojno.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Bitka pri Cušimi · Poglej več »
Bojna ladja
HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Bojna ladja · Poglej več »
Boršč
Rdeči boršč Boršč je klasična narodna jed v Rusiji, Ukrajini, na Poljskem, v Romuniji in Moldaviji in v drugih državah bivše Sovjetske zveze.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Boršč · Poglej več »
Eskadra
Eskadra (francosko escadre) je vojaška formacija, ki se pojavlja v vojni mornarici in letalstvu.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Eskadra · Poglej več »
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Februarska revolucija · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Grigorij Potemkin · Poglej več »
Konstanca, Romunija
Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Konstanca, Romunija · Poglej več »
Križarka Avrora
Oklepna križarka ''Avrora'' Avrora (italic, Avrora) je ruska oklepna križarka Baltske flote razreda ''Diana''.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Križarka Avrora · Poglej več »
Križarka Potemkin
Križarka Potemkin (Бронено́сец «Потёмкин», Bronenosec Potjomkin), je sovjetska nema filmska drama iz leta 1925.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Križarka Potemkin · Poglej več »
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Odesa · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razgradnja ladij
Z razgradnjo ladij se pridobi velike količine jekla in drugih materialov, ki so vgrajeni v odslužene ladje in jih je možno reciklirati.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Razgradnja ladij · Poglej več »
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Ruska državljanska vojna · Poglej več »
Ruska imperialna mornarica
Ruska imperialna mornarica je bila vojna mornarica Ruskega carstva in Ruskega imperija med letoma 1696 in 1917.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Ruska imperialna mornarica · Poglej več »
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Ruska revolucija · Poglej več »
Ruska revolucija (1905)
Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Ruska revolucija (1905) · Poglej več »
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Rusko-japonska vojna · Poglej več »
Sergej Mihajlovič Eisenstein
Sergej Mihajlovič Eisenstein (Ejzenštejn), ruski filmski režiser judovsko-nemškega rodu, * 23. januar (10. januar, ruski koledar) 1898, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 11. februar 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Sergej Mihajlovič Eisenstein · Poglej več »
Sevastopol
Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Sevastopol · Poglej več »
Tihooceanska flota
Tihooceanska flota je flota Ruske vojne mornarice v Tihem oceanu.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Tihooceanska flota · Poglej več »
Topovska kupola
Topovska kupola je del vojaškega vozila, plovila ali statičnega objekta, ki omogoča rotiranje topa ali drugega orožja, ki je nanj nameščeno, brez premikanja ostalih delov oborožitvenega sistema.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Topovska kupola · Poglej več »
Torpedna cev
Torpedne cevi sovjetske podmornice B-396 Torpedna cev je del ladje ali podmornice skozi katero se izstreli torpedo.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Torpedna cev · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Velika Britanija · Poglej več »
Viceadmiral
SV Viceadmiral je pomorski vojaški čin; kopenski ekvivalent je generalpodpolkovnik.
Novo!!: Potjomkin (bojna ladja) in Viceadmiral · Poglej več »
