Kazalo
35 odnosi: Celo število, Deljivost brez kvadrata, Eulerjeva funkcija fi, Kvadratno število, Matematična konstanta, Matematični dokaz, Matematika, Naravno število, Pozitivno število, Praštevilo, Prafaktor, Tuje število, Zmnožek, 10 (število), 14 (število), 15 (število), 2 (število), 21 (število), 22 (število), 25 (število), 26 (število), 33 (število), 34 (število), 35 (število), 38 (število), 39 (število), 4 (število), 46 (število), 49 (število), 51 (število), 55 (število), 57 (število), 58 (število), 6 (število), 9 (število).
- Celoštevilska zaporedja
- Praštevila
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Polpraštevilo in Celo število
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Polpraštevilo in Deljivost brez kvadrata
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Polpraštevilo in Eulerjeva funkcija fi
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Polpraštevilo in Kvadratno število
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Polpraštevilo in Matematična konstanta
Matematični dokaz
language.
Poglej Polpraštevilo in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Polpraštevilo in Matematika
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Polpraštevilo in Naravno število
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Polpraštevilo in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Polpraštevilo in Praštevilo
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej Polpraštevilo in Prafaktor
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Polpraštevilo in Tuje število
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Polpraštevilo in Zmnožek
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Polpraštevilo in 10 (število)
14 (število)
14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.
Poglej Polpraštevilo in 14 (število)
15 (število)
15 (pétnajst ali petnájst) je naravno število, za katero velja 15.
Poglej Polpraštevilo in 15 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Polpraštevilo in 2 (število)
21 (število)
21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.
Poglej Polpraštevilo in 21 (število)
22 (število)
22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.
Poglej Polpraštevilo in 22 (število)
25 (število)
25 (pétindvájset) je naravno število, za katero velja 25.
Poglej Polpraštevilo in 25 (število)
26 (število)
26 (šéstindvájset) je naravno število, za katero velja 26.
Poglej Polpraštevilo in 26 (število)
33 (število)
33 (tríintrídeset) je naravno število, za katero velja 33.
Poglej Polpraštevilo in 33 (število)
34 (število)
34 (štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 34.
Poglej Polpraštevilo in 34 (število)
35 (število)
35 (pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 35.
Poglej Polpraštevilo in 35 (število)
38 (število)
38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.
Poglej Polpraštevilo in 38 (število)
39 (število)
39 (devétintrídeset) je naravno število, za katero velja 39.
Poglej Polpraštevilo in 39 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Polpraštevilo in 4 (število)
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Poglej Polpraštevilo in 46 (število)
49 (število)
49 (devétinštírideset) je naravno število, za katero velja velja 49.
Poglej Polpraštevilo in 49 (število)
51 (število)
51 (ênainpétdeset) je naravno število, za katero velja 51.
Poglej Polpraštevilo in 51 (število)
55 (število)
55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.
Poglej Polpraštevilo in 55 (število)
57 (število)
57 (sédeminpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 57.
Poglej Polpraštevilo in 57 (število)
58 (število)
58 (óseminpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 58.
Poglej Polpraštevilo in 58 (število)
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Polpraštevilo in 6 (število)
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Polpraštevilo in 9 (število)