Kazalo
73 odnosi: Ada (programski jezik), Alan Turing, ALGOL, Algoritem, BASIC, Borland Delphi, C++, CICS, Datoteka, Deli in vladaj (računalništvo), Determinanta, Dogodek (računalništvo), ENIAC, Enota, Fibonaccijevo število, FORTH, Fortran, Fran (jezikovni portal), Funkcija (matematika), Generator psevdonaključnih števil, Glagol, Haskell, IBM, Inštitut za napredni študij, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Institut "Jožef Stefan", Java (programski jezik), John von Neumann, Knjižnica (računalništvo), Kvadratni koren, Lisp (programski jezik), Logaritem, Luknjana kartica, Luknjani trak, Matematična indukcija, Matrika, Mikrokrmilnik, Navidezni pomnilnik, Notranji pomnilnik, Osrednji računalnik, Parameter (računalništvo), Paskal (programski jezik), Podatkovna struktura, Podatkovni tip, Pozdravljen, svet, Preglednica, Prevajalnik, Pridevnik, Programska oprema, Programski jezik, ... Razširi indeks (23 več) »
Ada (programski jezik)
Ada je strukturiran visokonivojski programski jezik širokega spektra uporabe, ki se zgleduje po paskalu in drugih programskih jezikih.
Poglej Podprogram in Ada (programski jezik)
Alan Turing
Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.
Poglej Podprogram in Alan Turing
ALGOL
ALGOL (akronim angleške besedne zveze ALGOrithmic Language - algoritemski jezik) je družina imperativnih računalniških programskih jezikov, ki je bila izvirno razvita v sredini 1950-ih, in je v mnogočem vplivala na razvoj drugih jezikov.
Poglej Podprogram in ALGOL
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Podprogram in Algoritem
BASIC
BASIC (kratica za Beginner's All-purpose Symbolic Instruction Code - jezik za začetnike) je družina programskih jezikov, ki je bil razvit 1963.
Poglej Podprogram in BASIC
Borland Delphi
Programski jezik Delphi je objektno orientirani, komponentno orientirani in strukturirani programski jezik z močno tipizacijo, katerega podlaga je objektni pascal (pascal z objektnimi dodatki).
Poglej Podprogram in Borland Delphi
C++
Programski jezik C++ (C plus plus; izgovorjava je splošnonamenski računalniški programski jezik. V C++ so podatkovni tipi statični, zapis kode je prost. C++ omogoča različne programerske pristope in sicer proceduralno, objektno usmerjeno, generično in funkcionalno. Bjarne Stroustrup, tvorec jezika C++ C++ je razvil danski računalnikar Bjarne Stroustrup, v Bellovih laboratorijih.
Poglej Podprogram in C++
CICS
Customer Information Control System (CICS) je družina aplikacijskih strežnikov, ki podpirajo številne programske jezike in omogočajo spletno upravljanje transakcij in povezljivost aplikacij v sistemih IBM mainframe pod z /OS in z /VSE.
Poglej Podprogram in CICS
Datoteka
Datotéka je skupina podatkov v operacijskem sistemu, ki predstavlja zaključeno celoto.
Poglej Podprogram in Datoteka
Deli in vladaj (računalništvo)
Deli in vladaj predstavlja strategijo delitve problema na manjše probleme, ki so prvotnemu problemu enaki (enakega tipa).
Poglej Podprogram in Deli in vladaj (računalništvo)
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Podprogram in Determinanta
Dogodek (računalništvo)
V računalništvu je dogodek (angleško event) dejanje ali pojav, ki ga prepozna programska oprema in se lahko nanj odzove (ga obravnava).
Poglej Podprogram in Dogodek (računalništvo)
ENIAC
ENIAC ENIAC (– elektronski numerični integrator in računalo) je elektronska naprava za samodejno reševanje zahtevnih matematičnih problemov.
Poglej Podprogram in ENIAC
Enota
Beseda enôta ima lahko več pomenov.
Poglej Podprogram in Enota
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Podprogram in Fibonaccijevo število
FORTH
FORTH je programski jezik, ki uporablja postfiksni zapis, uporablja pa se ga v nadzornih programih.
Poglej Podprogram in FORTH
Fortran
Fortran (tudi FORTRAN) (akronim angleške besedne zveze FORmula TRANslator - prevajalnik formul) je eden najstarejših visokonivojskih programskih jezikov (nastal je leta 1954 v IBM; razvil ga je John Warner Backus).
Poglej Podprogram in Fortran
Fran (jezikovni portal)
Fran je slovenski spletni jezikovni portal, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in zbirke, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko.
Poglej Podprogram in Fran (jezikovni portal)
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Podprogram in Funkcija (matematika)
Generator psevdonaključnih števil
Generátor psévdonakljúčnih števíl (kratica PRNG) ali tudi deterministični generator naključnih bitov (deterministic random bit generator (DRBG)) je po navadi računalniški algoritem za tvorjenje številskega zaporedja, ki je približek značilnosti naključnih števil.
Poglej Podprogram in Generator psevdonaključnih števil
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Podprogram in Glagol
Haskell
Haskell je popolnoma funkcijski programski jezik s polimorfičnimi tipi, ki omogoča izjemno elegantno implementacijo matematičnih struktur, predvsem neskončnih.
Poglej Podprogram in Haskell
IBM
Logotip IBM International Business Machines Corporation (krajše IBM) je podjetje, ki deluje že od leta 1888, uradno pa je bilo združeno 15.junija 1911.
Poglej Podprogram in IBM
Inštitut za napredni študij
Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.
Poglej Podprogram in Inštitut za napredni študij
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (kratica ISJFR) je nacionalna ustanova za slovenistične jezikoslovne raziskave pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Poglej Podprogram in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Institut "Jožef Stefan"
Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.
Poglej Podprogram in Institut "Jožef Stefan"
Java (programski jezik)
''Duke'', maskota jave Java je objektno usmerjeni, prenosljivi programski jezik, ki ga je razvil James Gosling s sodelavci v podjetju Sun Microsystems (danes del podjetja Oracle).
Poglej Podprogram in Java (programski jezik)
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Poglej Podprogram in John von Neumann
Knjižnica (računalništvo)
Knjižnica ali tudi programska knjižnica je v računalništvu zbirka podprogramov (oziroma funkcij) za pomoč pri izdelavi oziroma razvoju programske opreme.
Poglej Podprogram in Knjižnica (računalništvo)
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Podprogram in Kvadratni koren
Lisp (programski jezik)
Lisp (ali LISP, kratica za LiSt Processing; seznamska obdelava) je programski jezik za več-paradigmsko programiranje in simbolično obdelavo neštevilnih podatkov.
Poglej Podprogram in Lisp (programski jezik)
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Podprogram in Logaritem
Luknjana kartica
Luknjane kartice v več barvah Luknjana kartica je računalniški pomnilniški medij, ki je bil uporabljan za vnos in shranjevanje podatkov v začetnem obdobju elektronske informatike.
Poglej Podprogram in Luknjana kartica
Luknjani trak
Zvitek luknjanega traku Luknjani trak je bil eden prvih digitalnih medijev za shranjevanje podatkov.
Poglej Podprogram in Luknjani trak
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Podprogram in Matematična indukcija
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Podprogram in Matrika
Mikrokrmilnik
Intel 8742, 8-bitni mikrokontroler Mikrokrmilnik ali mikrokontroler je čip, ki vsebuje skoraj vse sestavine mikroračunalnika (procesor, notranji pomnilnik, vmesnike...). Za popoln mikroračunalnik, mikrokrmilniku manjkajo le vhodno-izhodne enote (tipke, senzorji, elektromotorji, žarnice...), ki niso primerne za vgradnjo v čip.
Poglej Podprogram in Mikrokrmilnik
Navidezni pomnilnik
Navídezni pomnílnik (tudi virtuálni pomnílnik) (angleško virtual memory) je značilnost računalniških sistemov, kjer se uporablja »trajno« shranjevanje podatkov za pomoč pri izvajanju procesorskih funkcij, in se s tem osvobodi več bralno pisalnega pomnilnika (RAM-a) oziroma glavnega pomnilnika.
Poglej Podprogram in Navidezni pomnilnik
Notranji pomnilnik
Notranji pomnilnik je ena glavnih sestavin računalnika.
Poglej Podprogram in Notranji pomnilnik
Osrednji računalnik
Honeywell-Bull DPS 7 Osrednji računalnik (znan tudi kot glavni ~ ali centralni ~ ali pod angleško tujko mainframe) je velik računalnik, ki se ga običajno uporablja za komercialno obdelavo podatkov in druge obsežne operacije.
Poglej Podprogram in Osrednji računalnik
Parameter (računalništvo)
Parámeter ali argumènt je dodatna možnost, ki jo ponuja program.
Poglej Podprogram in Parameter (računalništvo)
Paskal (programski jezik)
Prográmski jêzik paskal je eden od mejnikov pri programskih jezikih, s katerim so generacije študentov brusile svoje znanje programiranja, v uporabi je ponekod še danes.
Poglej Podprogram in Paskal (programski jezik)
Podatkovna struktura
Podatkòvno struktúro dobimo z združevanjem osnovnih podatkovnih tipov.
Poglej Podprogram in Podatkovna struktura
Podatkovni tip
Podatkóvni típ je v računalništvu ime ali oznaka za abstraktno množico mogočih vrednosti, ki jih lahko zavzame podatek.
Poglej Podprogram in Podatkovni tip
Pozdravljen, svet
Program PozdravljenSvet (tudi ŽivijoSvet) je kratek računalniški program, ki ilustrira uporabo nekega programskega jezika.
Poglej Podprogram in Pozdravljen, svet
Preglednica
Preglednica je bodisi posebna oblika v vrstice in stolpce urejenih podatkov, bodisi aplikacija za urejanje tako predstavljenih podatkov.
Poglej Podprogram in Preglednica
Prevajalnik
Prevajálnik je računalniški program, ki prevede izvorno kodo programske opreme, napisano v višjenivojskem programskem jeziku, v vmesno kodo programske opreme (na primer angl. bytecode ali CIL) ali strojni jezik (programski jezik prve generacije).
Poglej Podprogram in Prevajalnik
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Podprogram in Pridevnik
Programska oprema
Urejevalnik besedila LibreOffice Writer Prográmska opréma (tudi sóftvêr ali prográmje) je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvori celoto.
Poglej Podprogram in Programska oprema
Programski jezik
izvršena. Prográmski jêzik je stroju berljiv umetni jezik, ki je bil razvit, da izraža izračune oz.
Poglej Podprogram in Programski jezik
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Podprogram in Programski jezik C
Programski jezik C sharp
C# je večparadigmatski programski jezik za splošno uporabo, ki obsega močno tipizacijo ter imperativno, deklarativno, funkcijsko, generično, komponentno orientirano in objektno orientirano programiranje z zmožnostjo refleksije.
Poglej Podprogram in Programski jezik C sharp
Python (programski jezik)
Python je interpretni visokoravni večnamenski programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990.
Poglej Podprogram in Python (programski jezik)
Računalniško programiranje
Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil.
Poglej Podprogram in Računalniško programiranje
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Podprogram in Računalništvo
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Podprogram in Računalnik
Razhroščevanje
Razhroščevanje izvira iz dobe prvih računalnikov na elektronike, ko so se vešče in hrošči (»bug«) nalepili na vroče elektronke.
Poglej Podprogram in Razhroščevanje
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Podprogram in Rekurzija
RISC
RISC je angleška kratica za Reduced Instruction Set Computer.
Poglej Podprogram in RISC
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Podprogram in Samostalnik
Sklad (računalništvo)
Operaciji nad skladom Sklàd je v podatkovna struktura v programiranju, ki deluje po načelu LIFO (Last In First Out - zadnji noter, prvi ven).
Poglej Podprogram in Sklad (računalništvo)
Skladnja (računalništvo)
Skladnja programskega jezika ali nauk o zgradbi jezika govori o združevanju elementov jezika, na primer besed, v višje strukture, na primer v stavke.
Poglej Podprogram in Skladnja (računalništvo)
Strojna oprema računalnika
Zgradba osebnega računalnika: 1. monitor, 2. matična plošča, 3. procesor, 4. ATA-vtičnice, 5. bralno pisalni pomnilnik (RAM), 6. razširitvene kartice, 7. napajalnik, 8. optični pogon (CD/DVD), 9. trdi disk, 10. tipkovnica in 11. miška Strôjna opréma računalnika so vsi njegovi materialni deli (za razliko od nematerialne programske opreme).
Poglej Podprogram in Strojna oprema računalnika
Swift (programski jezik)
Swift je splošni, večparadigmni, sestavljeni programski jezik, ki sta ga razvila Apple in odprtokodna skupnost, prvič pa je izšel leta 2014.
Poglej Podprogram in Swift (programski jezik)
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej Podprogram in Tehnološki inštitut Massachusettsa
Ukaz (računalništvo)
Ukaz je navodilo programu, s katerim se lahko izvajanje pretrga in se nato nadaljuje na določenem mestu z vnapraj določeno oznako.
Poglej Podprogram in Ukaz (računalništvo)
Upravljanje z izjemami
V računalništvu je Upravljanje z izjemami proces, s katerim se program ali izvajalsko okolje odzove na pojav izjem med izvajanjem programa.
Poglej Podprogram in Upravljanje z izjemami
Visokonivojski programski jezik
Visokonivojski jezik je programski jezik, zasnovan tako, da ustreza programerjevim zahtevam.
Poglej Podprogram in Visokonivojski programski jezik
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Poglej Podprogram in Vojna mornarica Združenih držav Amerike
Wikislovar
Wikislovar je sorodni projekt Wikipedije.
Poglej Podprogram in Wikislovar
Zbirni jezik
Zbirni jezik (iz assemble sestavljati) je nizkonivojski programski jezik druge generacije (2GL) – prve generacije (1GL) je strojna koda – ki je napisan s pomniki.
Poglej Podprogram in Zbirni jezik
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Podprogram in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Zunanja naprava
zvočniki (9), monitor (10), tipkovnica (13), miška (14), zunanji trdi disk (15) ter tiskalnik (16) Zunanja naprava ali periferna naprava je naprava, ki služi v interakciji med človekom in računalnikom ali med računalniki za vnašanje podatkov v računalnik oz.
Poglej Podprogram in Zunanja naprava
Prav tako znan kot Klicljiva enota, Podrutina.