Kazalo
19 odnosi: Ada (programski jezik), Akronim, Algoritem, Angleščina, Association for Computing Machinery, Beseda, COBOL, Fortran, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Lisp (programski jezik), Paskal, Paskal (programski jezik), Programski jezik, Programski jezik B, Programski jezik C, Psevdokoda, Računalništvo, Sklad (računalništvo), Visokonivojski programski jezik.
- Proceduralni programski jeziki
Ada (programski jezik)
Ada je strukturiran visokonivojski programski jezik širokega spektra uporabe, ki se zgleduje po paskalu in drugih programskih jezikih.
Poglej ALGOL in Ada (programski jezik)
Akronim
Akroním (ākron – konica +: ōnyma – ime) je po SSKJ ustaljena okrajšava večbesednih imen, po navadi sestavljena iz začetnih črk ali zlogov.
Poglej ALGOL in Akronim
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej ALGOL in Algoritem
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej ALGOL in Angleščina
Association for Computing Machinery
Association for Computing Machinery (ACM) je največje mednarodno združenje s področja računalništva in informatike.
Poglej ALGOL in Association for Computing Machinery
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej ALGOL in Beseda
COBOL
COBOL je višji programski jezik.
Poglej ALGOL in COBOL
Fortran
Fortran (tudi FORTRAN) (akronim angleške besedne zveze FORmula TRANslator - prevajalnik formul) je eden najstarejših visokonivojskih programskih jezikov (nastal je leta 1954 v IBM; razvil ga je John Warner Backus).
Poglej ALGOL in Fortran
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej ALGOL in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Lisp (programski jezik)
Lisp (ali LISP, kratica za LiSt Processing; seznamska obdelava) je programski jezik za več-paradigmsko programiranje in simbolično obdelavo neštevilnih podatkov.
Poglej ALGOL in Lisp (programski jezik)
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej ALGOL in Paskal
Paskal (programski jezik)
Prográmski jêzik paskal je eden od mejnikov pri programskih jezikih, s katerim so generacije študentov brusile svoje znanje programiranja, v uporabi je ponekod še danes.
Poglej ALGOL in Paskal (programski jezik)
Programski jezik
izvršena. Prográmski jêzik je stroju berljiv umetni jezik, ki je bil razvit, da izraža izračune oz.
Poglej ALGOL in Programski jezik
Programski jezik B
Prográmski jêzik B ali kar B je nizkonivojski programski jezik, ki so ga razvili v Bellovih laboratorijih.
Poglej ALGOL in Programski jezik B
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej ALGOL in Programski jezik C
Psevdokoda
Psévdokóda je način, kako predstaviti algoritem, ki sicer upošteva pomenoslovje, ni pa nujno skladenjsko pravilno, in je namenjen izključno tolmačenju.
Poglej ALGOL in Psevdokoda
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej ALGOL in Računalništvo
Sklad (računalništvo)
Operaciji nad skladom Sklàd je v podatkovna struktura v programiranju, ki deluje po načelu LIFO (Last In First Out - zadnji noter, prvi ven).
Poglej ALGOL in Sklad (računalništvo)
Visokonivojski programski jezik
Visokonivojski jezik je programski jezik, zasnovan tako, da ustreza programerjevim zahtevam.
Poglej ALGOL in Visokonivojski programski jezik