Kazalo
15 odnosi: Celo število, Kombinacija (matematika), Kombinatorika, Permutacija, Poliomina, Pozitivno število, Seštevanje, Teorija števil, Vsota, Zaporedje, 1 (število), 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število).
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Particija (teorija števil) in Celo število
Kombinacija (matematika)
Kombinacija (oznaka C_n^k \, za kombinacije k \, elementov iz množice n \, elementov) je v matematiki način izbora k \, elementov iz večje množice n \, različnih elementov.
Poglej Particija (teorija števil) in Kombinacija (matematika)
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Particija (teorija števil) in Kombinatorika
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Particija (teorija števil) in Permutacija
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Particija (teorija števil) in Poliomina
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Particija (teorija števil) in Pozitivno število
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Particija (teorija števil) in Seštevanje
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Particija (teorija števil) in Teorija števil
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Particija (teorija števil) in Vsota
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Particija (teorija števil) in Zaporedje
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Particija (teorija števil) in 1 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Particija (teorija števil) in 2 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Particija (teorija števil) in 3 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Particija (teorija števil) in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Particija (teorija števil) in 5 (število)
Prav tako znan kot Celoštevilska particija.