Kazalo
28 odnosi: Apnenec, Ardeni, Caen, Calais, Centralni masiv, Eocen, Fosil, Francija, Glina, Kraton, Kreda (mineral), Loara, Meuse, Miocen, Mozela, Pliocen, Poitiers, Poplavna ravnica, Porečje, Prelom (geologija), Ren, Rokavski preliv, Sedimentne kamnine, Sena, Soma, Terciar, Trias, Vogezi.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Pariška kotlina in Apnenec
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Pariška kotlina in Ardeni
Caen
Caen je glavno mesto in občina severozahodne francoske regije Spodnje Normandije, prefektura departmaja Calvados.
Poglej Pariška kotlina in Caen
Calais
Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Pariška kotlina in Calais
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Poglej Pariška kotlina in Centralni masiv
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Pariška kotlina in Eocen
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Pariška kotlina in Fosil
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pariška kotlina in Francija
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Pariška kotlina in Glina
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Poglej Pariška kotlina in Kraton
Kreda (mineral)
The Needles (Igle) so zunaj otoka Wight in so del obsežne južnoangleške kredne oblike Kreda je mehka, bela, porozna, sedimentna karbonatna kamnina, oblika apnenca, sestavljena iz minerala kalcit.
Poglej Pariška kotlina in Kreda (mineral)
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Pariška kotlina in Loara
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Pariška kotlina in Meuse
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Pariška kotlina in Miocen
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Pariška kotlina in Mozela
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Pariška kotlina in Pliocen
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Pariška kotlina in Poitiers
Poplavna ravnica
Poplavna ravnica ali poplavno območje je zemljišče v bližini potoka ali reke, ki se razteza od brega kanala do roba doline in ima poplave, ko je visoka voda.
Poglej Pariška kotlina in Poplavna ravnica
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Pariška kotlina in Porečje
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Pariška kotlina in Prelom (geologija)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Pariška kotlina in Ren
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Pariška kotlina in Rokavski preliv
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Pariška kotlina in Sedimentne kamnine
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Poglej Pariška kotlina in Sena
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Poglej Pariška kotlina in Soma
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Pariška kotlina in Terciar
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Pariška kotlina in Trias
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Pariška kotlina in Vogezi