Hitreje kot brskalnik!
9 odnosi: Baročna arhitektura, Francoska Indokina, Groteska, Hošiminh, Južni Vietnam, Muzej mesta Hošiminh, Palača neodvisnosti, Predor, Vietnam.
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Baročna arhitektura · Poglej več »
Francoska Indokina
Francoska Indokina (v preteklosti zapisana kot Francoska Indokitajska), uradno znana kot Indokitajska unija in po letu 1947 kot Indokitajska federacija je bila skupina francoskih kolonialnih ozemelj na jugovzhodu Azije do svojega propada leta 1954. Obsegala je Kambodžo, Laos (od 1899), kitajsko ozemlje Guangzhouwan (od 1898 do 1945) in vietnamske regije Tonkin na severu, Annam v sredini in Kočinčina na jugu. Glavno mesto večino svoje zgodovine (1902–45) je bil Hanoj; Sajgon je bil glavno mesto od 1887 do 1902 in ponovno od 1945 do 1954. Drugo francosko cesarstvo je leta 1862 in 1863 priključilo Kočinčino in ustanovilo protektorat v Kambodži. Potem ko je Tretja francoska republika s kampanjo Tonkin prevzela severni Vietnam, so bili leta 1887 različni protektorati združeni v eno unijo. V unijo sta bili vključeni še dve entiteti: laoški protektorat in kitajsko ozemlje Guangzhouwan. Francozi so med svojo vladavino izkoriščali bogastva v regiji, prispevali pa so tudi k izboljšavam zdravstvenega in izobraževalnega sistema v regiji. Kljub temu so med domorodnim prebivalstvom in kolonisti ostali globoki prepadi, kar je vodilo do občasnih uporov prvih. Po padcu Francije med drugo svetovno vojno je kolonijo upravljala vichyjska vlada in je bila pod japonsko okupacijo do marca 1945, ko so Japonci strmoglavili kolonialni režim. Po japonski predaji je Viet Minh, komunistična organizacija, ki jo je vodil Hồ Chí Minh, razglasila neodvisnost Vietnama, vendar je Francija nato s pomočjo Britancev ponovno prevzela nadzor nad Francosko Indokino. Konec leta 1946 je med francoskimi silami in silami Viet Minha izbruhnila popolna vojna za neodvisnost, znana kot prva indokitajska vojna. Da bi se zoperstavili Viet Minhu, so Francozi leta 1949 razglasili državo Vietnam, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Francoska prizadevanja, da ponovno zavzamejo Vietnam, so bila neuspešna, vrhunec pa je bil poraz v bitki pri Điện Biên Phủ. 22. oktobra in 9. novembra 1953 sta Kraljevina Laos in Kraljevina Kambodža razglasili neodvisnosti. Po ženevskem sporazumu leta 1954 so se bili Francozi prisiljeni umakniti iz Vietnama, ki je bil razdeljen na dve državi (do leta 1976), Francoske Indokine pa ni bilo več.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Francoska Indokina · Poglej več »
Groteska
Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Groteska · Poglej več »
Hošiminh
Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Hošiminh · Poglej več »
Južni Vietnam
Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode. Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Južni Vietnam · Poglej več »
Muzej mesta Hošiminh
Palača Gia Long (Dinh Gia Long, palais de Gia Long), zdaj uradno Muzej mesta Hošiminh (Bảo tàng Thành phố Hồ Chí Minh) je zgodovinska stavba in muzej v mestu Hošiminh/Sajgon v Vietnamu.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Muzej mesta Hošiminh · Poglej več »
Palača neodvisnosti
Palača neodvisnosti (Dinh Độc Lập), v javnosti znana tudi kot kongresna dvorana ponovne združitve (Hội trường Thống Nhất), je znamenitost v mestu Hošiminh (prej znanem kot Sajgon) v Vietnamu.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Palača neodvisnosti · Poglej več »
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Predor · Poglej več »
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Novo!!: Muzej mesta Hošiminh in Vietnam · Poglej več »
