Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Đà Lạt, Đà Nẵng, Bazilika stolnica Notre-Dame v Sajgonu, Berlin, Budizem, Chami, Dinastija Čing, Dinastija Nguyễn, Druga kitajsko-japonska vojna, Druga svetovna vojna, Drugo francosko cesarstvo, François-Jean Darlan, Francoščina, Francoska Tretja republika, Georges-Albert-Julien Catroux, Hanoj, Hanojska opera, Hải Phòng, Ho Ši Minh (politik), Hošiminh, Huế, Jean Decoux, Južni Vietnam, Junan, Kambodža, Konfucijanstvo, Laos, Liberté, égalité, fraternité, Ljudska republika Kitajska, Marsejeza, Opij, Palača neodvisnosti, Philippe Pétain, Phnom Penh, Predsedniška palača, Hanoj, Prva opijska vojna, Prva svetovna vojna, Sa Pa, Severni Vietnam, Singapur, Sovjetska zveza, Stolnica sv. Jožefa, Hanoj, Tonkin, Vichyjska Francija, Vientiane, Vietnam, Vietnamščina.
Đà Lạt
Đà Lạt Đà Lạt je glavno mesto vietnamske Lâm Đồng (pokrajina).
Novo!!: Francoska Indokina in Đà Lạt · Poglej več »
Đà Nẵng
Đà Nẵng ali Da Nang (Đà Nẵng) je občina razreda 1 in peto največje mesto v Vietnamu po prebivalstvu.
Novo!!: Francoska Indokina in Đà Nẵng · Poglej več »
Bazilika stolnica Notre-Dame v Sajgonu
Bazilika stolnica Notre-Dame v Sajgonu (Vương cung thánh đường Chính tòa Đức Bà Sài Gòn ali Nhà thờ Đờ Đức Bà Sài Gòn; Basilique-Cathédrale Notre-Dame de Saïgon), uradno Stolnica bazilika Marije brezmadežnega spočetja (Vương cung thánh đường Chính tòa Đức Mẹ Vô nhiễm Nguyên tội; Basilique-Cathédrale Notre-Dame de l'Immaculée Conception) je stolnica v središču mesta Hošiminh (nekdanji Sajgon) v Vietnamu.
Novo!!: Francoska Indokina in Bazilika stolnica Notre-Dame v Sajgonu · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Francoska Indokina in Berlin · Poglej več »
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Novo!!: Francoska Indokina in Budizem · Poglej več »
Chami
Chami ali ljudstvo Champa (chamsko ꨂꨣꩃ ꨌꩌꨛꨩ, Urang Campa; vietnamsko Người Chăm ali Người Chàm; kmersko ជនជាតិចាម, Chóncheat Chamian) so avstronnezijska etnična skupina.
Novo!!: Francoska Indokina in Chami · Poglej več »
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Novo!!: Francoska Indokina in Dinastija Čing · Poglej več »
Dinastija Nguyễn
Dinastija Nguyễn (Chữ Nôm: 茹阮, vietnamsko Nhà Nguyễn; Chữ Hán: 阮朝, vietnamsko Nguyễn triều) je bila zadnja vietnamska dinastija, ki je vladala enotni vietnamski državi večinoma neodvisno od leta 1802 do 1883.
Novo!!: Francoska Indokina in Dinastija Nguyễn · Poglej več »
Druga kitajsko-japonska vojna
Druga kitajsko-japonska vojna je potekala od 7.
Novo!!: Francoska Indokina in Druga kitajsko-japonska vojna · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Francoska Indokina in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Drugo francosko cesarstvo
Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.
Novo!!: Francoska Indokina in Drugo francosko cesarstvo · Poglej več »
François-Jean Darlan
François-Jean Darlan, francoski admiral, politik in kolaboracionist, * 7. avgust, 1881, Nérac, Francija, † 24. december 1942, Alžir, Alžirija.
Novo!!: Francoska Indokina in François-Jean Darlan · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Francoska Indokina in Francoščina · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Francoska Indokina in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Georges-Albert-Julien Catroux
Georges-Albert-Julien Catroux, francoski general, * 1877, † 1969.
Novo!!: Francoska Indokina in Georges-Albert-Julien Catroux · Poglej več »
Hanoj
Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.
Novo!!: Francoska Indokina in Hanoj · Poglej več »
Hanojska opera
Hanojska operna hiša (Opéra de Hanoï) ali Velika operna hiša (Nhà hát lớn Hà Nội, Grand Opéra) je operna hiša v središču Hanoja v Vietnamu.
Novo!!: Francoska Indokina in Hanojska opera · Poglej več »
Hải Phòng
Hải Phòng (Hải Phòng) ali Haiphong, je veliko industrijsko mesto in tretje največje v Vietnamu.
Novo!!: Francoska Indokina in Hải Phòng · Poglej več »
Ho Ši Minh (politik)
Ho Ši Minh (vietnamsko: Hồ Chí Minh), rojstno ime Nguyễn Sinh Cung, vietnamski politik, revolucionar in predsednik, * 19. maj 1890, v provinci Nghệ Tinh v severnem Anamu, † 2. september 1969, Hanoj, Vietnam.
Novo!!: Francoska Indokina in Ho Ši Minh (politik) · Poglej več »
Hošiminh
Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.
Novo!!: Francoska Indokina in Hošiminh · Poglej več »
Huế
Huế je glavno mesto province Thừa Thiên-Huế v osrednjem Vietnamu in je bilo glavno mesto Đàng Tronga od 1738 do 1775 in Vietnama med dinastijo Nguyễn od 1802 do 1945.
Novo!!: Francoska Indokina in Huế · Poglej več »
Jean Decoux
Jean Decoux, francoski admiral, * 5. maj 1884, † 21. oktober 1940.
Novo!!: Francoska Indokina in Jean Decoux · Poglej več »
Južni Vietnam
Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode. Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.
Novo!!: Francoska Indokina in Južni Vietnam · Poglej več »
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Francoska Indokina in Junan · Poglej več »
Kambodža
Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Francoska Indokina in Kambodža · Poglej več »
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Novo!!: Francoska Indokina in Konfucijanstvo · Poglej več »
Laos
Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.
Novo!!: Francoska Indokina in Laos · Poglej več »
Liberté, égalité, fraternité
Liberté, égalité, fraternité (francosko za »svobodo, enakost, bratstvo«) je moto Francije in Republike Haiti.
Novo!!: Francoska Indokina in Liberté, égalité, fraternité · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Francoska Indokina in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Novo!!: Francoska Indokina in Marsejeza · Poglej več »
Opij
Opij je posušen mleček iz nezrelih glavic vrtnega maka (Papaver somniferum).
Novo!!: Francoska Indokina in Opij · Poglej več »
Palača neodvisnosti
Palača neodvisnosti (Dinh Độc Lập), v javnosti znana tudi kot kongresna dvorana ponovne združitve (Hội trường Thống Nhất), je znamenitost v mestu Hošiminh (prej znanem kot Sajgon) v Vietnamu.
Novo!!: Francoska Indokina in Palača neodvisnosti · Poglej več »
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Novo!!: Francoska Indokina in Philippe Pétain · Poglej več »
Phnom Penh
Budistična palača Phnom Penh (dobesedno »Hrib starke Penh«, kmersko 40px) je največje in najbolj naseljeno mesto v Kambodži, ki je tudi glavno mesto istoimenske občine in same države.
Novo!!: Francoska Indokina in Phnom Penh · Poglej več »
Predsedniška palača, Hanoj
Vietnamska predsedniška palača, ki je v mestu Hanoj, je trenutno uradna rezidenca predsednika Vietnama.
Novo!!: Francoska Indokina in Predsedniška palača, Hanoj · Poglej več »
Prva opijska vojna
džunk'' Britansko-kitajska vojna v času 1840-1842, s katero se je začelo obdobje gospodarskega podjarmljenja Kitajske zahodnim silam.
Novo!!: Francoska Indokina in Prva opijska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Francoska Indokina in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sa Pa
Sa Pa je mesto na ravni okrožja province Lào Cai v severozahodni regiji Vietnama.
Novo!!: Francoska Indokina in Sa Pa · Poglej več »
Severni Vietnam
Demokratično republiko Vietnam (DRV; vietnamsko Việt Nam Dân Chủ Cộng Hòa), znano tudi kot Severni Vietnam, je 2. septembra 1945 v Hanoju razglasil Ho Ši Minh.
Novo!!: Francoska Indokina in Severni Vietnam · Poglej več »
Singapur
Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.
Novo!!: Francoska Indokina in Singapur · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Francoska Indokina in Sovjetska zveza · Poglej več »
Stolnica sv. Jožefa, Hanoj
Stolnica svetega Jožefa (Nhà thờ Lớn Hà Nội, Nhà thờ Chính tòa Thánh Giuse; Cathédrale Saint-Joseph d'Hanoï) je cerkev na ulici Nhà Thờ v okrožju Hoàn Kiếm v Hanoju v Vietnamu.
Novo!!: Francoska Indokina in Stolnica sv. Jožefa, Hanoj · Poglej več »
Tonkin
Tonkin, napisano tudi Tongkin, Tonquin ali Tongking, je eksonim, ki se nanaša na severno regijo Vietnama.
Novo!!: Francoska Indokina in Tonkin · Poglej več »
Vichyjska Francija
Vichyjska Francija (francosko: Régime de Vichy) je splošno ime za francosko državo, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil francoski maršal Philippe Pétain.
Novo!!: Francoska Indokina in Vichyjska Francija · Poglej več »
Vientiane
Vientiane (laoško ວຽງຈັນ – Viang chan, dobesedno »mesto sandalovine«) je glavno mesto Laosa in s približno 620.000 prebivalcev (po popisu leta 2015) največje mesto v tej celinski državi v Jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Francoska Indokina in Vientiane · Poglej več »
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Novo!!: Francoska Indokina in Vietnam · Poglej več »
Vietnamščina
Vietnamščina (vietnamsko tiếng Việt) je avstroazijski jezik razširjen na območju Vietnama.
Novo!!: Francoska Indokina in Vietnamščina · Poglej več »
Preusmerja sem:
Indokitajska federacija, Indokitajska unija.
