Dinastija Nguyễn in Francoska Indokina

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dinastija Nguyễn in Francoska Indokina

Dinastija Nguyễn vs. Francoska Indokina

Dinastija Nguyễn (Chữ Nôm: 茹阮, vietnamsko Nhà Nguyễn; Chữ Hán: 阮朝, vietnamsko Nguyễn triều) je bila zadnja vietnamska dinastija, ki je vladala enotni vietnamski državi večinoma neodvisno od leta 1802 do 1883. Francoska Indokina (v preteklosti zapisana kot Francoska Indokitajska), uradno znana kot Indokitajska unija in po letu 1947 kot Indokitajska federacija je bila skupina francoskih kolonialnih ozemelj na jugovzhodu Azije do svojega propada leta 1954. Obsegala je Kambodžo, Laos (od 1899), kitajsko ozemlje Guangzhouwan (od 1898 do 1945) in vietnamske regije Tonkin na severu, Annam v sredini in Kočinčina na jugu. Glavno mesto večino svoje zgodovine (1902–45) je bil Hanoj; Sajgon je bil glavno mesto od 1887 do 1902 in ponovno od 1945 do 1954. Drugo francosko cesarstvo je leta 1862 in 1863 priključilo Kočinčino in ustanovilo protektorat v Kambodži. Potem ko je Tretja francoska republika s kampanjo Tonkin prevzela severni Vietnam, so bili leta 1887 različni protektorati združeni v eno unijo. V unijo sta bili vključeni še dve entiteti: laoški protektorat in kitajsko ozemlje Guangzhouwan. Francozi so med svojo vladavino izkoriščali bogastva v regiji, prispevali pa so tudi k izboljšavam zdravstvenega in izobraževalnega sistema v regiji. Kljub temu so med domorodnim prebivalstvom in kolonisti ostali globoki prepadi, kar je vodilo do občasnih uporov prvih. Po padcu Francije med drugo svetovno vojno je kolonijo upravljala vichyjska vlada in je bila pod japonsko okupacijo do marca 1945, ko so Japonci strmoglavili kolonialni režim. Po japonski predaji je Viet Minh, komunistična organizacija, ki jo je vodil Hồ Chí Minh, razglasila neodvisnost Vietnama, vendar je Francija nato s pomočjo Britancev ponovno prevzela nadzor nad Francosko Indokino. Konec leta 1946 je med francoskimi silami in silami Viet Minha izbruhnila popolna vojna za neodvisnost, znana kot prva indokitajska vojna. Da bi se zoperstavili Viet Minhu, so Francozi leta 1949 razglasili državo Vietnam, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Francoska prizadevanja, da ponovno zavzamejo Vietnam, so bila neuspešna, vrhunec pa je bil poraz v bitki pri Điện Biên Phủ. 22. oktobra in 9. novembra 1953 sta Kraljevina Laos in Kraljevina Kambodža razglasili neodvisnosti. Po ženevskem sporazumu leta 1954 so se bili Francozi prisiljeni umakniti iz Vietnama, ki je bil razdeljen na dve državi (do leta 1976), Francoske Indokine pa ni bilo več.

Đà Nẵng

Đà Nẵng ali Da Nang (Đà Nẵng) je občina razreda 1 in peto največje mesto v Vietnamu po prebivalstvu.

Dinastija Nguyễn in Đà Nẵng · Francoska Indokina in Đà Nẵng · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Dinastija Nguyễn in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Francoska Indokina · Poglej več »

Drugo francosko cesarstvo

Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.

Dinastija Nguyễn in Drugo francosko cesarstvo · Drugo francosko cesarstvo in Francoska Indokina · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Dinastija Nguyễn in Francoščina · Francoščina in Francoska Indokina · Poglej več »

Huế

Huế je glavno mesto province Thừa Thiên-Huế v osrednjem Vietnamu in je bilo glavno mesto Đàng Tronga od 1738 do 1775 in Vietnama med dinastijo Nguyễn od 1802 do 1945.

Dinastija Nguyễn in Huế · Francoska Indokina in Huế · Poglej več »

Kambodža

Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.

Dinastija Nguyễn in Kambodža · Francoska Indokina in Kambodža · Poglej več »

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Dinastija Nguyễn in Konfucijanstvo · Francoska Indokina in Konfucijanstvo · Poglej več »

Laos

Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.

Dinastija Nguyễn in Laos · Francoska Indokina in Laos · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Dinastija Nguyễn in Ljudska republika Kitajska · Francoska Indokina in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Dinastija Nguyễn in Prva svetovna vojna · Francoska Indokina in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Tonkin

Tonkin, napisano tudi Tongkin, Tonquin ali Tongking, je eksonim, ki se nanaša na severno regijo Vietnama.

Dinastija Nguyễn in Tonkin · Francoska Indokina in Tonkin · Poglej več »

Vietnam

Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.

Dinastija Nguyễn in Vietnam · Francoska Indokina in Vietnam · Poglej več »

Vietnamščina

Vietnamščina (vietnamsko tiếng Việt) je avstroazijski jezik razširjen na območju Vietnama.

Dinastija Nguyễn in Vietnamščina · Francoska Indokina in Vietnamščina · Poglej več »