OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 30 odnosi: Arktični ocean, Diapir, Ellesmere, Eocen, Fjord, Fram (ladja), Geologija, Kanadsko arktično otočje, Klif, Ledeniška kapa, Ledenik, Mars, Moškatno govedo, Nadmorska višina, NASA World Wind, Nunavut, Okameneli les, Otok, Otoki kraljice Elizabete, Peščenjak, Podnebje, Rastlinski opad, Reka, Severna Amerika, Severni tečajnik, Seznam otokov po površini, Sol, Subfosil, Univerza McGill, Zelišče.

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Poglej Otok Axla Heiberga in Arktični ocean

Diapir

Rayleigh–Taylorjevo nestabilnost - vrsto diapirizma, v katarem so tektonski pritiski majhni. Geološki presek nemškega severozahodnega bazena (Ostfriesland-Nordheide). Solne kupole so predrle mlajše geološke sklade in se pomaknile v bližino zemeljske površine.

Poglej Otok Axla Heiberga in Diapir

Ellesmere

Lega otoka Ellesmere v Kanadi Tundra v Narodnem parku Quttinirpaaq Ellesmere (inuitsko Umingmak Nuna, dobesedno »dežela moškatnega goveda«) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži ob severozahodni obali Grenlandije.

Poglej Otok Axla Heiberga in Ellesmere

Eocen

Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.

Poglej Otok Axla Heiberga in Eocen

Fjord

Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

Poglej Otok Axla Heiberga in Fjord

Fram (ladja)

Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.

Poglej Otok Axla Heiberga in Fram (ladja)

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Otok Axla Heiberga in Geologija

Kanadsko arktično otočje

Kanadsko arktično otočje oz.

Poglej Otok Axla Heiberga in Kanadsko arktično otočje

Klif

Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.

Poglej Otok Axla Heiberga in Klif

Ledeniška kapa

Vatnajökull, Islandija V glaciologiji je ledeniška kapa gmota ledu, ki pokriva manj kot 50.000 km2 kopnega (običajno pokriva visokogorje).

Poglej Otok Axla Heiberga in Ledeniška kapa

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Poglej Otok Axla Heiberga in Ledenik

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Otok Axla Heiberga in Mars

Moškatno govedo

Moškatno govedo (znanstveno ime Ovibos moschatus) je arktična vrsta votlorogov, znana po svoji dolgi dlaki in močnem rogovju, predvsem pa izločku samcev - moškatu z značilnim vonjem, po kateri je ta vrsta dobila svoje ime.

Poglej Otok Axla Heiberga in Moškatno govedo

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Poglej Otok Axla Heiberga in Nadmorska višina

NASA World Wind

NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.

Poglej Otok Axla Heiberga in NASA World Wind

Nunavut

Nunavut (pomeni Naša dežela v inuktitutščini) je največje in najmlajše zvezno ozemlje Kanade.

Poglej Otok Axla Heiberga in Nunavut

Okameneli les

Okamneli les (iz latinskega korena petro, ki pomeni 'skala' ali 'kamen' dobesedno les se je spremenil v kamen) je ime, ki je bilo dano posebni vrsti fosiliziranih ostankov kopenske vegetacije.

Poglej Otok Axla Heiberga in Okameneli les

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Otok Axla Heiberga in Otok

Otoki kraljice Elizabete

Otoki kraljice Elizabete so otoška skupina na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja, ki jo sestavlja 2126 otokov s skupno površino 419.061 km².

Poglej Otok Axla Heiberga in Otoki kraljice Elizabete

Peščenjak

Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).

Poglej Otok Axla Heiberga in Peščenjak

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.

Poglej Otok Axla Heiberga in Podnebje

Rastlinski opad

Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.

Poglej Otok Axla Heiberga in Rastlinski opad

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Otok Axla Heiberga in Reka

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Poglej Otok Axla Heiberga in Severna Amerika

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Poglej Otok Axla Heiberga in Severni tečajnik

Seznam otokov po površini

Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².

Poglej Otok Axla Heiberga in Seznam otokov po površini

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Poglej Otok Axla Heiberga in Sol

Subfosil

Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.

Poglej Otok Axla Heiberga in Subfosil

Univerza McGill

Univerza McGill oz.

Poglej Otok Axla Heiberga in Univerza McGill

Zelišče

Zelišča, zelnate rastline oz.

Poglej Otok Axla Heiberga in Zelišče

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti