Kazalo
29 odnosi: Agilulf, Ajo, Alani, Alboin, Audoin, Češka, Bavarska, Berlin, Burgundi, Gepidi, Heruli, Historia Langobardorum, Ibor, Klef, Konstantinopel, Langobardi, Latinščina, Madrid, Odin, Odoaker, Odra, Panonska nižina, Pavel Diakon, Ravena, Ren, Spodnja Avstrija, Turingija, Vandali, Verona.
- Langobardi
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Agilulf
Ajo
''Origo Gentis Langobardum'' Ajo, tudi Ajon ali Agio, in njegov brat Ibor sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Ajo
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Alani
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Alboin
Audoin
Audoin, tudi Alduin, Auduin ali Audoin (langobardsko Aldwin ali Hildwin) je bil približno od leta 546 do približno 560 (546-566 ali 547/548–552?The Prosopography of the Later Roman Empire. Zvezek 3a, str. 152f.) dux (vojvoda) ali rex (kralj) Langobardov, * ni znano, † po 560.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Audoin
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Češka
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Bavarska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Berlin
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Burgundi
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Gepidi
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Heruli
Historia Langobardorum
Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Historia Langobardorum
Ibor
''Origo Gentis Langobardum'' Ibor in njegov brat Ajo sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Ibor
Klef
Klef ali Klefo (latinsko Clef, italijansko Clefo) je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 572 do 574, * ni znano, † 574.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Klef
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Konstantinopel
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Langobardi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Latinščina
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Madrid
Odin
islandski rokopis iz 18. stoletja Odin s svojima dvema krokarjema Odin (včasih imenovan tudi Wodan) je bil v nordijski mitologiji vrhovni bog.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Odin
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Odoaker
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Odra
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Panonska nižina
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Pavel Diakon
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Ravena
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Ren
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Spodnja Avstrija
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Turingija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Vandali
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Origo Gentis Langobardorum in Verona