Kazalo
22 odnosi: Entropija (informatika), Funkcija generiranja momentov, Funkcija napake, Gostota verjetnosti, Interval, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Mediana, Modus (statistika), Normalna porazdelitev, Parameter, Parameter lokacije, Parameter merila, Parameter oblike, Pričakovana vrednost, Realno število, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Sploščenost, Varianca, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti, Zvezna porazdelitev.
- Zvezne porazdelitve
Entropija (informatika)
Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Entropija (informatika)
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Funkcija generiranja momentov
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Funkcija napake
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Gostota verjetnosti
Interval
Intervál je lahko.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Interval
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Koeficient simetrije
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Mediana
Modus (statistika)
Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Modus (statistika)
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Normalna porazdelitev
Parameter
Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Parameter
Parameter lokacije
Parameter lokacije je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega (skalar ali vektor) parametra \mu \! s pomočjo katerega določamo lokacijo ali premik posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Parameter lokacije
Parameter merila
Parameter merila je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo merilo (raztegnjenost) prikaza posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Parameter merila
Parameter oblike
Parameter oblike je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo oblike posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Parameter oblike
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Pričakovana vrednost
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Realno število
Seznam verjetnostnih porazdelitev
Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Sploščenost
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Varianca
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Zbirna funkcija verjetnosti
Zvezna porazdelitev
Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.
Poglej Nesimetrična normalna porazdelitev in Zvezna porazdelitev