Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nemška zvezna dežela

Index Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Kazalo

  1. 40 odnosi: Armin Laschet, Baden, Baden-Württemberg, Bavarska, Berlin, Brandenburg, Bremen, Bremen (dežela), Düsseldorf, Dresden, Erfurt, Frankovska, Hamburg, Hannover, Hessen, Kiel, Magdeburg, Mainz, Markus Söder, München, Mecklenburg - Predpomorjanska, Mesto, Nemčija, Nemška demokratična republika, Občina, Porenje - Pfalška, Posarje, Potsdam, Pravo, Saška, Saška - Anhalt, Schleswig-Holstein, Severno Porenje - Vestfalija, Spodnja Saška, Stanislaw Tillich, Stuttgart, Suverenost, Turingija, Wiesbaden, Zakon.

  2. Upravna delitev Nemčije
  3. Zvezne dežele Nemčije

Armin Laschet

Armin Laschet, nemški politik; * 18. februar 1961, Aachen.

Poglej Nemška zvezna dežela in Armin Laschet

Baden

Baden je lahko.

Poglej Nemška zvezna dežela in Baden

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Poglej Nemška zvezna dežela in Baden-Württemberg

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Nemška zvezna dežela in Bavarska

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Nemška zvezna dežela in Berlin

Brandenburg

Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).

Poglej Nemška zvezna dežela in Brandenburg

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Poglej Nemška zvezna dežela in Bremen

Bremen (dežela)

Bremen je mestna dežela v Nemčiji z okoli 700.000 prebivalci.

Poglej Nemška zvezna dežela in Bremen (dežela)

Düsseldorf

Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.

Poglej Nemška zvezna dežela in Düsseldorf

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Nemška zvezna dežela in Dresden

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Poglej Nemška zvezna dežela in Erfurt

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Nemška zvezna dežela in Frankovska

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Poglej Nemška zvezna dežela in Hamburg

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Nemška zvezna dežela in Hannover

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).

Poglej Nemška zvezna dežela in Hessen

Kiel

Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.

Poglej Nemška zvezna dežela in Kiel

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Poglej Nemška zvezna dežela in Magdeburg

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Nemška zvezna dežela in Mainz

Markus Söder

Markus Thomas Theodor Söder, nemški politik, * 5. januarja 1967, Nürnberg, Nemčija.

Poglej Nemška zvezna dežela in Markus Söder

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Nemška zvezna dežela in München

Mecklenburg - Predpomorjanska

Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.

Poglej Nemška zvezna dežela in Mecklenburg - Predpomorjanska

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Nemška zvezna dežela in Mesto

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Nemška zvezna dežela in Nemčija

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Poglej Nemška zvezna dežela in Nemška demokratična republika

Občina

Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.

Poglej Nemška zvezna dežela in Občina

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).

Poglej Nemška zvezna dežela in Porenje - Pfalška

Posarje

Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.

Poglej Nemška zvezna dežela in Posarje

Potsdam

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.

Poglej Nemška zvezna dežela in Potsdam

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Nemška zvezna dežela in Pravo

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Nemška zvezna dežela in Saška

Saška - Anhalt

Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Poglej Nemška zvezna dežela in Saška - Anhalt

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Poglej Nemška zvezna dežela in Schleswig-Holstein

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Poglej Nemška zvezna dežela in Severno Porenje - Vestfalija

Spodnja Saška

Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Poglej Nemška zvezna dežela in Spodnja Saška

Stanislaw Tillich

Stanislaw Rudi Tillich (spodnjelužiško, nemški politik; * 10. april 1959, Neudörfel - Nowa Wjeska (pri Kamenz - Kamjencu) Od 28. maja 2008 do 12. decembra 2017 je bil po padcu zidu tretji predsednik vlade svobodne dežele Saške, in od maja 2008 do 9. decembra 2017 tudi predsednik saške CDU.

Poglej Nemška zvezna dežela in Stanislaw Tillich

Stuttgart

Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.

Poglej Nemška zvezna dežela in Stuttgart

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Poglej Nemška zvezna dežela in Suverenost

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Poglej Nemška zvezna dežela in Turingija

Wiesbaden

Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.

Poglej Nemška zvezna dežela in Wiesbaden

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Poglej Nemška zvezna dežela in Zakon

Glej tudi

Upravna delitev Nemčije

Zvezne dežele Nemčije

Prav tako znan kot Dežela (Nemčija), Dežele Nemčije, Nemške dežele, Nemške zvezne dežele, Zvezna dežela (Nemčija), Zvezne dežele Nemčije.