Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Močvirna samoperka

Index Močvirna samoperka

Močvirna samoperka (znanstveno ime Parnassia palustris) je zelnata cvetnica, ki je razširjena na barjanskih tleh, ob izvirih, in tudi na apnenčastih pustih tleh, ki so stalno vlažna.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Antična Grčija, Barje, Cvet, Cvetje v jeseni (povest), Dvokaličnice, Ivan Tavčar, Izvir, Kritosemenke, List, Muza, Opraševanje, Parnas (razločitev), Pelod, Prašnik, Rastline, Semenke, Steblo, Znanstvena klasifikacija živih bitij.

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Močvirna samoperka in Antična Grčija

Barje

Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.

Poglej Močvirna samoperka in Barje

Cvet

''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.

Poglej Močvirna samoperka in Cvet

Cvetje v jeseni (povest)

Cvetje v jeseni je povest Ivana Tavčarja, ki ima zgradbo okvirne pripovedi.

Poglej Močvirna samoperka in Cvetje v jeseni (povest)

Dvokaličnice

Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.

Poglej Močvirna samoperka in Dvokaličnice

Ivan Tavčar

Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.

Poglej Močvirna samoperka in Ivan Tavčar

Izvir

Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.

Poglej Močvirna samoperka in Izvir

Kritosemenke

Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.

Poglej Močvirna samoperka in Kritosemenke

List

Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.

Poglej Močvirna samoperka in List

Muza

''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.

Poglej Močvirna samoperka in Muza

Opraševanje

Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.

Poglej Močvirna samoperka in Opraševanje

Parnas (razločitev)

Parnas je lahko.

Poglej Močvirna samoperka in Parnas (razločitev)

Pelod

Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.

Poglej Močvirna samoperka in Pelod

Prašnik

Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.

Poglej Močvirna samoperka in Prašnik

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Močvirna samoperka in Rastline

Semenke

Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.

Poglej Močvirna samoperka in Semenke

Steblo

Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.

Poglej Močvirna samoperka in Steblo

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Močvirna samoperka in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Prav tako znan kot Parnassia palustris.