Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Mosin-Nagant

Index Mosin-Nagant

Mosin-Nagant (tudi trilinijska puška ali Mosinka) je znana ruska repetirka, ki sta jo v prvi polovici 20. stoletja množično uporabljali ruska cesarska vojska in rdeča armada ter številne države Vzhodnega bloka.

26 odnosi: AK-47, Balkanski vojni, Druga svetovna vojna, Jurišna puška, Korejska vojna, Kraljevina Črna gora, Palec, Poročnik, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Repetirka, Ruska državljanska vojna, Rusko carstvo, Rusko-japonska vojna, Sirska državljanska vojna, Teritorialna obramba Republike Slovenije, Varšavski pakt, Vietnamska vojna, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Zastava M76, 1891, 1965, 20. stoletje, 7,62×54 R, 7,92×57 Mauser, 8×50 R Mannlicher.

AK-47

AK-47 (rusko: Автомат Калашникова, prevod: Avtomat Kalašnikova) je ruska jurišna puška kalibra 7,62x39, ki jo je za potrebe Rdeče armade leta 1947 razvil Mihail Timofejevič Kalašnikov.

Novo!!: Mosin-Nagant in AK-47 · Poglej več »

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Novo!!: Mosin-Nagant in Balkanski vojni · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Mosin-Nagant in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Jurišna puška

Sovjetski zvezi leta 1947 Jurišna puška (tudi avtomatska puška; angleško Assault Rifle, nemško Sturmgewehr) je avtomatska puška, ki uporablja naboj srednje moči (npr. 7,62x39 ali 5,56x45 NATO).

Novo!!: Mosin-Nagant in Jurišna puška · Poglej več »

Korejska vojna

Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.

Novo!!: Mosin-Nagant in Korejska vojna · Poglej več »

Kraljevina Črna gora

Kraljevina Črna gora (črnogorsko Краљевина Црна Гора, Kraljevina Crna Gora) je bila od leta 1910 do 1918 monarhija na ozemlju sedanje Črne gore.

Novo!!: Mosin-Nagant in Kraljevina Črna gora · Poglej več »

Palec

Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.

Novo!!: Mosin-Nagant in Palec · Poglej več »

Poročnik

Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.

Novo!!: Mosin-Nagant in Poročnik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Mosin-Nagant in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rdeča armada

Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Novo!!: Mosin-Nagant in Rdeča armada · Poglej več »

Repetirka

Nemška mavzerica Karabiner 98k z vrtljivim valjastim zaklepom. Repetirke so vrsta pušk, ki jih je treba pred vsakim strelom repetirati (potisniti naboj v cev in napeti sprožilec).

Novo!!: Mosin-Nagant in Repetirka · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: Mosin-Nagant in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Novo!!: Mosin-Nagant in Rusko carstvo · Poglej več »

Rusko-japonska vojna

Rusko-japonska vojna je bila oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi Mandžurije in Koreje.

Novo!!: Mosin-Nagant in Rusko-japonska vojna · Poglej več »

Sirska državljanska vojna

Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية‎) je trenutni oboroženi konflikt v Siriji.

Novo!!: Mosin-Nagant in Sirska državljanska vojna · Poglej več »

Teritorialna obramba Republike Slovenije

Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.

Novo!!: Mosin-Nagant in Teritorialna obramba Republike Slovenije · Poglej več »

Varšavski pakt

Logotip organizacija Varšavski pakt. ''Unije za mir in socializem'' Znamka DDR ob 20. obletnici varšavskega pakta (1975) Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Novo!!: Mosin-Nagant in Varšavski pakt · Poglej več »

Vietnamska vojna

Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokinska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.

Novo!!: Mosin-Nagant in Vietnamska vojna · Poglej več »

Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Novo!!: Mosin-Nagant in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Zastava M76

Zastava M76 (Srbohrvaško: Poluautomatska snajperska puška 7,9 mm M76; Polavtomatska ostrostrelna puška 7,9 mm M76) je polavtomatska ostrostrelna puška, ki je bila razvita v tovarni Crvena Zastava v začetku sedemdesetih let kot naslednica pušk Zastava M48 in Zastava M69.

Novo!!: Mosin-Nagant in Zastava M76 · Poglej več »

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Mosin-Nagant in 1891 · Poglej več »

1965

1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Mosin-Nagant in 1965 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Mosin-Nagant in 20. stoletje · Poglej več »

7,62×54 R

7,62×54 R je puškovni naboj ruskega izvora.

Novo!!: Mosin-Nagant in 7,62×54 R · Poglej več »

7,92×57 Mauser

7,92×57 Mauser (tudi 8×57 IS ali 8 mm Mauser) je puškovni naboj, ki izvira iz leta 1905 in je v bistvu le izboljšan naboj 8×57 I (M88), od katerega se razlikuje le po lažji, zašiljeni in malce ožji krogli.

Novo!!: Mosin-Nagant in 7,92×57 Mauser · Poglej več »

8×50 R Mannlicher

8×50 R Mannlicher (tudi 8,2×50 R) je star avstro-ogrski naboj, ki se je najpogosteje uporabljal v puškah manlihericah, in sicer v modelih M1895, M1890, M1888 in M1886/90 ter strojnicah Schwarzlose.

Novo!!: Mosin-Nagant in 8×50 R Mannlicher · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »