Kazalo
30 odnosi: ČEKA, Belorusija, Boljševiki, Druga svetovna vojna, Harkov, Josif Stalin, Katinski pokol, Kijev, Komunizem, Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi, Lavrentij Pavlovič Berija, Minsk, Množični poboji v komunizmu, Množični poboji zapornikov NKVD, Moskva, NKVD, Petrozavodsk, Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina, Razpad Sovjetske zveze, Rdeča armada, Rdeči teror, Republika Karelija, Rusija, Ruska državljanska vojna, Sankt Peterburg, Sovjetska zveza, Tver, Velika čistka, Vladimir Lenin, Vladivostok.
ČEKA
Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in ČEKA
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Belorusija
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Boljševiki
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Druga svetovna vojna
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Harkov
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Josif Stalin
Katinski pokol
Množični grobovi v Katinskem gozdu Katinski pokol (tudi pokol v Katinskem gozdu, Katinski incident) je naziv za množično usmrtitev poljskih častnikov s strani Sovjetske zveze leta 1940.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Katinski pokol
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Kijev
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Komunizem
Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi
Zemljevid sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag, kamor so bili poslani politični nasprotniki. Človekove pravice so bile v Sovjetski zvezi zelo omejene.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi
Lavrentij Pavlovič Berija
Lavrentij Pavlovič Berija (ლავრენტი პავლეს ძე ბერია, Lavrenti Pavles dze Beria, rusko Лавре́нтий Па́влович Бе́рия), sovjetski politik in vodja NKVD, * 29. marec 1899, Merheuli pri Suhumiju, Ruski imperij, † 23. december 1953, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Lavrentij Pavlovič Berija
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Minsk
Množični poboji v komunizmu
Washingtonu D.C., posvečen v spomin vsem žrtvam komunizmaV času komunističnih režimov 20.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Množični poboji v komunizmu
Množični poboji zapornikov NKVD
Grb NKVD Množični poboji zapornikov NKVD so bili vrsta množičnih usmrtitev političnih zapornikov, ki jih je izvajala sovjetska tajna policija NKVD, po vzhodni Evropi, predvsem na Poljskem, v Ukrajini, v baltskih državah in Besarabiji.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Množični poboji zapornikov NKVD
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Moskva
NKVD
Grb NKVD. Ljudski komisariat za notranje zadeve (НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in NKVD
Petrozavodsk
Petrozavodsk (p; karelijsko, vepsko in Petroskoi) je glavno mesto republike Karelije v Rusiji, ki se razteza okrog 27 km vzdolž zahodne obale jezera Onega.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Petrozavodsk
Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Moskvi, 19. novembra 1988 Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, so zelo različne.
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Razpad Sovjetske zveze
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Rdeča armada
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Rdeči teror
Republika Karelija
Karelija (tudi Karjala, uradno Republika Karelija,,, Karjalan respubliekku) je avtonomna republika Ruske federacije v Severozahodnem zveznem okrožju.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Republika Karelija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Rusija
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Ruska državljanska vojna
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Sankt Peterburg
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Sovjetska zveza
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Tver
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Velika čistka
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Vladimir Lenin
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev in Vladivostok