Kazalo
35 odnosi: Šlezija, Baltsko morje, Boleslav I. Češki, Boleslav I. Poljski, Dubravka Češka, Frankovsko cesarstvo, Gniezno, Kijev, Knez, Krakov, Krščanstvo, Laba, Liège, Malopoljska, Oda Haldenslebenska, Odra, Oton I. Veliki, Papeška država, Pjasti, Poljska, Poznanj, Rim, Sjemomisl, Slovanska mitologija, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Varta, Velemesto, Velikopoljska, Visla, Vojvoda, Zahodni Poljani, 25. maj, 930, 992.
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Mješko I. in Šlezija
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Mješko I. in Baltsko morje
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Poglej Mješko I. in Boleslav I. Češki
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Mješko I. in Boleslav I. Poljski
Dubravka Češka
Dubravka Češka (češko Doubravka Přemyslovna, poljsko Dobrawa Przemyślidka) je bila češka kneginja iz dinastije Přemyslidov in po poroki z Mjaškom I. vojvodinja Poljanov, * ok.
Poglej Mješko I. in Dubravka Češka
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Mješko I. in Frankovsko cesarstvo
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Mješko I. in Gniezno
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Mješko I. in Kijev
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Mješko I. in Knez
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Mješko I. in Krakov
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Mješko I. in Krščanstvo
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Mješko I. in Laba
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Mješko I. in Liège
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Mješko I. in Malopoljska
Oda Haldenslebenska
Oda Haldenslebenska je po poroki z Mješkom I. Poljskim postala vojvodinja žena Poljske * ok.
Poglej Mješko I. in Oda Haldenslebenska
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Mješko I. in Odra
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Mješko I. in Oton I. Veliki
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Mješko I. in Papeška država
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Mješko I. in Pjasti
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Mješko I. in Poljska
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Mješko I. in Poznanj
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Mješko I. in Rim
Sjemomisl
Ozemlje vojvode Sjemomisla (modrozeleno) in njegovega Sina Mješka I. (rumeno) Sjemomisl ali Zjemomisl (poljsko SiemomysłEncyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022. ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda Zahodnih Poljanov iz dinastije Pjastov in oče prvega krščenega poljskega vladarja Mješka I., * okoli 900, † 950–960.
Poglej Mješko I. in Sjemomisl
Slovanska mitologija
Skulptura Svetovida Slovánska relígija (stároslovánska ~) je skupina verovanj, mitov in šeg v času pred pokristjanjevanjem, kakor tudi kasneje v času dvoverja, tj.
Poglej Mješko I. in Slovanska mitologija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Mješko I. in Sveto rimsko cesarstvo
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Mješko I. in Szczecin
Varta
Varta je z 808 kilometri tretja najdaljša reka na Poljskem (daljši sta Visla in Odra), desni pritok Odre.
Poglej Mješko I. in Varta
Velemesto
Tokio Velemesto ali metropola je veliko mesto, običajno politično, finančno, prometno, kulturno in izobraževalno središče regije, v kateri se nahajajo.
Poglej Mješko I. in Velemesto
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Poglej Mješko I. in Velikopoljska
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Mješko I. in Visla
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Mješko I. in Vojvoda
Zahodni Poljani
Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.
Poglej Mješko I. in Zahodni Poljani
25. maj
25.
Poglej Mješko I. in 25. maj
930
930 (CMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Mješko I. in 930
992
992 (CMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Mješko I. in 992
Prav tako znan kot Mieszko I., Mjaško I..