Kazalo
22 odnosi: Adenozin trifosfat, Akcijski potencial, Celična biologija, Celična membrana, Celično jedro, Celica, Citoplazma, Gladki endoplazemski retikulum, Glikogen, Kalcij, Kisik, Mišica, Mioglobin, Mitohondrij, Motorična ploščica, Organel, Peristaltika, Pigment, Sarkomera, Srce, Vezivo (biologija), Vzdražnost.
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Mišična celica in Adenozin trifosfat
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Mišična celica in Akcijski potencial
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Poglej Mišična celica in Celična biologija
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Mišična celica in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Mišična celica in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Mišična celica in Celica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Mišična celica in Citoplazma
Gladki endoplazemski retikulum
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) '''gladki endoplazemski retikulum''' (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Gladki (tudi agranularni) endoplazemski retikulum je del endoplazemskega retikuluma (okrajšano ER), ki na citoplazemski strani nima vezanih ribosomov in je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja.
Poglej Mišična celica in Gladki endoplazemski retikulum
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Mišična celica in Glikogen
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Mišična celica in Kalcij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Mišična celica in Kisik
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Mišična celica in Mišica
Mioglobin
Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.
Poglej Mišična celica in Mioglobin
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Mišična celica in Mitohondrij
Motorična ploščica
'''živčnomišični stik''': 1-živec 2-mišična celica 3-mešički z molekulami acetilholina 4- acetilholinski receptor 5-mitohondrij Motorična ploščica (tudi živčnomišični stik) je stik med živcem in mišico.
Poglej Mišična celica in Motorična ploščica
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Mišična celica in Organel
Peristaltika
Peristaltika (iz grščine peristellein - ovijati se) je ritmično krčenje gladkega mišičja prebavil od začetka požiralnika do konca debelega črevesa.
Poglej Mišična celica in Peristaltika
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Mišična celica in Pigment
Sarkomera
Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril).
Poglej Mišična celica in Sarkomera
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Mišična celica in Srce
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Mišična celica in Vezivo (biologija)
Vzdražnost
Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.
Poglej Mišična celica in Vzdražnost