Kazalo
22 odnosi: Avstrija, Črna gora, Bosna, Cetinje, Deligrad, Dobrovoljci, Hercegovina, Jamnica Pisarovinska, Knez, Nikola I. Petrović Njegoš, Prusi, Rusija, Slovenci, Srbi, Srbija, Trebinje, Bosna in Hercegovina, Turčija, Turki, Una, 1851, 1876, 1910.
- Slovenski Srbi
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Miroslav Hubmajer in Avstrija
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Miroslav Hubmajer in Črna gora
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Miroslav Hubmajer in Bosna
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Miroslav Hubmajer in Cetinje
Deligrad
Deligrad (izvirno Делиград) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Aleksinac; slednja pa je del Niškega upravnega okraja.
Poglej Miroslav Hubmajer in Deligrad
Dobrovoljci
Prekmurja leta 1918 Dobrovoljci je naziv za vojake, ki so se kot prostovoljci bojevali v balkanskih vojnah na strani Srbije.
Poglej Miroslav Hubmajer in Dobrovoljci
Hercegovina
Približno območje Hercegovine znotraj BiH (rdeče) Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine.
Poglej Miroslav Hubmajer in Hercegovina
Jamnica Pisarovinska
Jamnica Pisarovinska je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Pisarovina Zagrebške županije.
Poglej Miroslav Hubmajer in Jamnica Pisarovinska
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Miroslav Hubmajer in Knez
Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.
Poglej Miroslav Hubmajer in Nikola I. Petrović Njegoš
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Miroslav Hubmajer in Prusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Miroslav Hubmajer in Rusija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Miroslav Hubmajer in Slovenci
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Miroslav Hubmajer in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Miroslav Hubmajer in Srbija
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Miroslav Hubmajer in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Miroslav Hubmajer in Turčija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Miroslav Hubmajer in Turki
Una
Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.
Poglej Miroslav Hubmajer in Una
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Miroslav Hubmajer in 1851
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Miroslav Hubmajer in 1876
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Miroslav Hubmajer in 1910