Kazalo
29 odnosi: Arhiv, Asistent, Članek, Benetke, Beograd, Carlo Combi, Doktorat, Francija, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvati, Istra, Italija, Književnost, Novinarstvo, Pulj, Reka, Hrvaška, Seznam hrvaških zgodovinarjev, Seznam izrednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Slovenija, Sombor, Svetnik (naziv), Univerza, Univerza v Zagrebu, Zadar, Zgodovina, Zgodovinar, Znanost, 17. maj, 1938.
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Poglej Miroslav Bertoša in Arhiv
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Miroslav Bertoša in Asistent
Članek
Članek je krajši pisni sestavek, namenjen podajanju informacij o kakem političnem, gospodarskem, kulturnem ali drugem področju, lahko pa tudi razpravi.
Poglej Miroslav Bertoša in Članek
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Miroslav Bertoša in Benetke
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Miroslav Bertoša in Beograd
Carlo Combi
Carlo Combi, italijanski pravnik in publicist, * 27. julij 1827, Koper, † 11. september 1884, Benetke.
Poglej Miroslav Bertoša in Carlo Combi
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Miroslav Bertoša in Doktorat
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Miroslav Bertoša in Francija
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Miroslav Bertoša in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Miroslav Bertoša in Hrvati
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Miroslav Bertoša in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Miroslav Bertoša in Italija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Miroslav Bertoša in Književnost
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Miroslav Bertoša in Novinarstvo
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Miroslav Bertoša in Pulj
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Miroslav Bertoša in Reka, Hrvaška
Seznam hrvaških zgodovinarjev
Seznam hrvaških zgodovinarjev.
Poglej Miroslav Bertoša in Seznam hrvaških zgodovinarjev
Seznam izrednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Seznam izrednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Poglej Miroslav Bertoša in Seznam izrednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Miroslav Bertoša in Slovenija
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Poglej Miroslav Bertoša in Sombor
Svetnik (naziv)
Svétnik (naziv) je naziv delovnega mesta, ki je pridobljeno skladno z zakonodajo in zahtevami za napredovanje (čas ter predvsem število točk, ki so za napredovanje zahtevane).
Poglej Miroslav Bertoša in Svetnik (naziv)
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Miroslav Bertoša in Univerza
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Miroslav Bertoša in Univerza v Zagrebu
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Miroslav Bertoša in Zadar
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Miroslav Bertoša in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Miroslav Bertoša in Zgodovinar
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Miroslav Bertoša in Znanost
17. maj
17.
Poglej Miroslav Bertoša in 17. maj
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Miroslav Bertoša in 1938