Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Milko Brezigar

Index Milko Brezigar

Milko Brezigar, slovenski pravnik, gospodarski teoretik in politik, * 6. oktober 1886, Doberdob, Avstro-Ogrska, † 22. april 1958, Salzburg, Avstrija.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Beograd, Berlin, Doberdob, Doktorat, Dunaj, Ekonomija, Gimnazija, Gorica, Gospodarstvo, Gradec, Jutro (1920–1945), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana, Nemščina, Pariška mirovna konferenca (1919), Politik, Pravnik, Pravo, Prva svetovna vojna, Salzburg, Slovani, Slovenci, 1886, 1958, 25. april, 6. oktober.

  2. Diplomiranci Univerze na Dunaju
  3. Diplomiranci Univerze v Gradcu
  4. Predavatelji na Univerzi v Ljubljani

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Milko Brezigar in Avstrija

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Milko Brezigar in Avstro-Ogrska

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Milko Brezigar in Beograd

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Milko Brezigar in Berlin

Doberdob

Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.

Poglej Milko Brezigar in Doberdob

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Milko Brezigar in Doktorat

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Milko Brezigar in Dunaj

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Milko Brezigar in Ekonomija

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Poglej Milko Brezigar in Gimnazija

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Milko Brezigar in Gorica

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Poglej Milko Brezigar in Gospodarstvo

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Milko Brezigar in Gradec

Jutro (1920–1945)

Avgust Škabar bere ''Jutro'', 30. leta 20. stoletja Jutro (1920–1945) je bil politični dnevnik.

Poglej Milko Brezigar in Jutro (1920–1945)

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Milko Brezigar in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Milko Brezigar in Ljubljana

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Milko Brezigar in Nemščina

Pariška mirovna konferenca (1919)

Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.

Poglej Milko Brezigar in Pariška mirovna konferenca (1919)

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Milko Brezigar in Politik

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Milko Brezigar in Pravnik

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Milko Brezigar in Pravo

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Milko Brezigar in Prva svetovna vojna

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Milko Brezigar in Salzburg

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Milko Brezigar in Slovani

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Milko Brezigar in Slovenci

1886

1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Milko Brezigar in 1886

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Milko Brezigar in 1958

25. april

25.

Poglej Milko Brezigar in 25. april

6. oktober

6.

Poglej Milko Brezigar in 6. oktober

Glej tudi

Diplomiranci Univerze na Dunaju

Diplomiranci Univerze v Gradcu

Predavatelji na Univerzi v Ljubljani