Kazalo
25 odnosi: Aleksander Vasiljevič Kolčak, Čistka, Józef Piłsudski, Josif Stalin, Kliment Jefremovič Vorošilov, Komunistična partija Sovjetske zveze, Ljudski komisar, Maršal Sovjetske zveze, Moskva, NKVD, Oktobrska revolucija, Omsk, Poljska, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Ruščina, Ruska državljanska vojna, Semjon Mihajlovič Budjoni, Smolensk, Sovjetska zveza, Vasilij Konstantinovič Bljuher, 11. junij, 16. februar, 1893, 1937.
- Boljševiki
- Maršali Sovjetske zveze
- Vojaški teoretiki
Aleksander Vasiljevič Kolčak
Aleksandr Vasiljevič Kolčak (Александр Васильевич Колчак), ruski mornariški častnik, vojaški poveljnik in raziskovalec Arktike.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Aleksander Vasiljevič Kolčak
Čistka
Čistka označuje predvsem zapiranje ali ubijanje političnih nasprotnikov v času stalinizma, predvsem v Vzhodni Evropi.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Čistka
Józef Piłsudski
Józef Klemens Piłsudski, poljski državnik in vojskovodja, * 5. december 1867, Zułów, Guvernat Vilna, Rusko cesarstvo (zdaj Zalavas, Litva), † 12. maj 1935, Varšava, Poljska.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Józef Piłsudski
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Josif Stalin
Kliment Jefremovič Vorošilov
Gorki in Stalin leta 1931 Stalin (levo) in Vorošilov (desno) med pogovori leta 1935. Kliment Jefremovič Vorošilov (rusko Климе́нт Ефре́мович Вороши́лов), ruski boljševik, vojak, politik, maršal Sovjetske zveze in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 4.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Kliment Jefremovič Vorošilov
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Komunistična partija Sovjetske zveze
Ljudski komisar
Ljudski komisar je bil vodja vladnega oddelka po revoluciji v SZ; položaj ustreza ministru.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Ljudski komisar
Maršal Sovjetske zveze
Bljuher. Maršal Sovjetske zveze je bil najvišji vojaški čin v Sovjetski zvezi (višji je bil generalisim Sovjetske zveze, ki pa je bil čisti politični naziv), ki je bil ustanovljen 22.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Maršal Sovjetske zveze
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Moskva
NKVD
Grb NKVD. Ljudski komisariat za notranje zadeve (НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in NKVD
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Oktobrska revolucija
Omsk
Omsk je mesto na jugozahodu Sibirije v Rusiji.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Omsk
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Poljska
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Rdeča armada
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Ruščina
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Ruska državljanska vojna
Semjon Mihajlovič Budjoni
Semjon Mihajlovič Budjoni (rusko Семён Михайлович Будённый), maršal Sovjetske zveze, * 25. april 1883, hutor Kozjurin pri Voronežu, Rusija, † 27. oktober 1973, Moskva.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Semjon Mihajlovič Budjoni
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Smolensk
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Sovjetska zveza
Vasilij Konstantinovič Bljuher
Vasilij Konstantinovič Bljuher (rusko Василий Константинович Блюхер), maršal Sovjetske zveze, * 19. november ali 1. december 1890 (drugi viri: 1889), † 9. november 1938.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Vasilij Konstantinovič Bljuher
11. junij
11.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in 11. junij
16. februar
16.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in 16. februar
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in 1893
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Mihail Nikolajevič Tuhačevski in 1937
Glej tudi
Boljševiki
Maršali Sovjetske zveze
Vojaški teoretiki
Prav tako znan kot Mihail Tuhačevski.