Kazalo
25 odnosi: Adam Smith, Bruselj, Buržoazija, Cena, David Ricardo, Delo, Friedrich Engels, Historični materializem, Industrijska rezervna armada, Kapital, Kapital (knjiga), Kapitalizem, Karl Marx, Klasična ekonomija, Marksizem, Mezdno delo, Navzkrižje interesov, Presežna vrednost, Proletariat, Razredni boj, Recesija, Stroj, Suženjstvo, Tlačanstvo, Zakon vrednosti.
Adam Smith
Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.
Poglej Mezdno delo in kapital in Adam Smith
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Mezdno delo in kapital in Bruselj
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Mezdno delo in kapital in Buržoazija
Cena
Cena je (običajno nenegativna) količina plačila ali nadomestila, ki ga ena stranka da drugi v zameno za blago ali storitve.
Poglej Mezdno delo in kapital in Cena
David Ricardo
David Ricardo, angleški ekonomist in politik, * 18. april 1772, London, Anglija, † 11. september 1823, Gloucestershire, Anglija.
Poglej Mezdno delo in kapital in David Ricardo
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Mezdno delo in kapital in Delo
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Mezdno delo in kapital in Friedrich Engels
Historični materializem
Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.
Poglej Mezdno delo in kapital in Historični materializem
Industrijska rezervna armada
Industrijska rezervna armada (izraz uporabljata Marx in Engels) oziroma rezervna armada delovne sile pomeni množico brezposelnih proletarcev, ki strogo gledano niso niti mezdni delavci, saj sploh niso zaposleni.
Poglej Mezdno delo in kapital in Industrijska rezervna armada
Kapital
Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.
Poglej Mezdno delo in kapital in Kapital
Kapital (knjiga)
Naslovnica izvirnika prvega dela Kapital (izvirno nemško: Das Kapital) je obsežna kritična analiza politične ekonomije, ki jo je leta 1867 napisal in izdal Karl Marx (prvi del), kot sourednik drugega in tretjega dela, izdanih po Marxovi smrti v letih 1885 in 1894, pa je sodeloval tudi Friedrich Engels.
Poglej Mezdno delo in kapital in Kapital (knjiga)
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Mezdno delo in kapital in Kapitalizem
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Mezdno delo in kapital in Karl Marx
Klasična ekonomija
Klasična ekonomija, klasična politična ekonomija ali Smithovska ekonomija je šola v politični ekonomiji, ki je bila v razcvetu zlasti v Veliki Britaniji v poznem 18.
Poglej Mezdno delo in kapital in Klasična ekonomija
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Mezdno delo in kapital in Marksizem
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Poglej Mezdno delo in kapital in Mezdno delo
Navzkrižje interesov
Navzkrižje interesov ali kolizija interesov (COI) je situacija, v kateri ima oseba ali organizacija dva ali več finančnih ali drugačnih interesov, pri čemer bi lahko en interes prevladal nad drugim.
Poglej Mezdno delo in kapital in Navzkrižje interesov
Presežna vrednost
Presežna vrednost in profit strogo gledano nista sopomenki.
Poglej Mezdno delo in kapital in Presežna vrednost
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Poglej Mezdno delo in kapital in Proletariat
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Poglej Mezdno delo in kapital in Razredni boj
Recesija
Recesíja je v ekonomiji kontrakcija poslovnega ciklusa oz.
Poglej Mezdno delo in kapital in Recesija
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Poglej Mezdno delo in kapital in Stroj
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Mezdno delo in kapital in Suženjstvo
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Mezdno delo in kapital in Tlačanstvo
Zakon vrednosti
Zakon vrednosti je eden izmed pomembnejših elementov marksistične ekonomije; naslavlja vprašanje, kaj je izvor vrednosti blaga in kako se določi njeno velikost.
Poglej Mezdno delo in kapital in Zakon vrednosti