Kazalo
21 odnosi: Energija, Feroelektrik, Higroskopnost, Karbonat, Keramika, Krogla, Mlin, Natrijev niobat, Oksid, Piezoelektričnost, Prašni delci, Premer, Reaktant, Sinteza, Spojina, Stehiometrija, Sublimacija, Svinec, Trdna raztopina, Trk, Zmes.
- Kemijska sinteza
- Nanotehnika
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Energija
Feroelektrik
Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Feroelektrik
Higroskopnost
Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Higroskopnost
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Karbonat
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Keramika
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Krogla
Mlin
Vodni mlin za mletje žitaric Mlin je stroj, naprava ali industrijski obrat za drobljenje, mletje, različnih materialov, kot so: žito, premog, cement, kava, kamenja, rud idr., v sipko snov ali prah.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Mlin
Natrijev niobat
Natrijev niobat ima perovskitno strukturo (rdeče kroglice predstavljajo kisikove, modre niobijeve in zelene natrijeve atome). Natrijev niobat (NaNbO3) je od sredine prejšnjega stoletja do danes predmet intenzivnih raziskav.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Natrijev niobat
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Oksid
Piezoelektričnost
Piezoelektričnost se nanaša na interno polarizacijo dielektričnih materialov za majhne spremembe v obremenitvi in obratno.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Piezoelektričnost
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Prašni delci
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Premer
Reaktant
Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Reaktant
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Sinteza
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Spojina
Stehiometrija
Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Stehiometrija
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Sublimacija
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Svinec
Trdna raztopina
'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Trdna raztopina
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Trk
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Mehanokemijska sinteza in Zmes