Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Marijina bazilika, Maastricht

Index Marijina bazilika, Maastricht

Marijina bazilika (nizozemsko: Basiliek van Onze-Lieve-vrouw; limburščina / maastrichtščina Slevrouwe) je romanska cerkev v zgodovinskem središču Maastrichta na Nizozemskem.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 41 odnosi: Ambulatorij, Arhitekt, Škapulir, Bazilika, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Bonn, Cerkvena ladja, Francoska prva republika, Gotska arhitektura, Kanonik, Kapitel, Kastrum, Konstantinopel, Križni hodnik, Kripta, Krstilnik, Liège, Maastricht, Monštranca, Mozanska umetnost, Nizozemska, Papež Pij XI., Patena, Patriarhov kríž, Peščenjak, Pravi križ, Prezbiterij, Prižnica, Razpelo, Relief (umetnost), Rimskokatoliška cerkev, Rožni venec, Romanska arhitektura, Sklepnik, Stara zaveza, Stolnica, Sveto rimsko cesarstvo, Vatikan, Vitraj, Westwerk.

  2. Bazilike na Nizozemskem
  3. Romanska arhitektura na Nizozemskem

Ambulatorij

Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Ambulatorij

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Arhitekt

Škapulir

črni škapulir cistercijanskih menihov Škapulir je vrsta vrhnjega redovniškega oblačila, ki je narejeno iz enega samega kosa blaga, z odprtino za glavo, pri čemer blago prekriva hrbtno in prsno stran drugega redovniškega oblačila.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Škapulir

Bazilika

svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Bazilika

Bazilika sv. Petra, Vatikan

Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Bazilika sv. Petra, Vatikan

Bazilika sv. Servacija, Maastricht

Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Bazilika sv. Servacija, Maastricht

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Bonn

Cerkvena ladja

Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Cerkvena ladja

Francoska prva republika

Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Francoska prva republika

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Gotska arhitektura

Kanonik

Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Kanonik

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Kapitel

Kastrum

Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Kastrum

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Konstantinopel

Križni hodnik

Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Križni hodnik

Kripta

Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Kripta

Krstilnik

Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Krstilnik

Liège

Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Liège

Maastricht

Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Maastricht

Monštranca

baziliki na Ptujski gori Monštránca (lat. monstrare.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Monštranca

Mozanska umetnost

Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Mozanska umetnost

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Nizozemska

Papež Pij XI.

Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Papež Pij XI.

Patena

Paténa (lat. patina.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Patena

Patriarhov kríž

Pravoslavni križ Patriarhov kríž je v osnovi latinski križ z dvema dodatnima prečkama, tako da ima skupaj tri prečke, dve pravokotni in eno poševno.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Patriarhov kríž

Peščenjak

Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Peščenjak

Pravi križ

Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Pravi križ

Prezbiterij

Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Prezbiterij

Prižnica

cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Prižnica

Razpelo

Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Razpelo

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Relief (umetnost)

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Rimskokatoliška cerkev

Rožni venec

Rožni venec Rožni venec je katoliška molitev.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Rožni venec

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Romanska arhitektura

Sklepnik

Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Sklepnik

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Stara zaveza

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Stolnica

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Sveto rimsko cesarstvo

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Vatikan

Vitraj

Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Vitraj

Westwerk

Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.

Poglej Marijina bazilika, Maastricht in Westwerk

Glej tudi

Bazilike na Nizozemskem

Romanska arhitektura na Nizozemskem

Prav tako znan kot Marijina bazilika (Maastricht).