Kazalo
33 odnosi: Alma Maksimiljana Karlin, Alma Sodnik, Anna Krasna Praček, Beograd, Bogojina, Chicago, Diploma, Dušan Željeznov, Francoščina, Književnik, Kropa, Leposlovje, Licej, Ljubljana, Matura, Miljutin Željeznov, Pesništvo, Povest, Profesor, Prosveta, Proza, Roman, Rusi, Satira, Slovenci, Srbohrvaščina, Trst, Uršulinke, Združene države Amerike, 14. julij, 1898, 1964, 25. september.
Alma Maksimiljana Karlin
Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin, svetovna popotnica slovenskega rodu, pisateljica, pesnica in zbirateljica, * 12. oktober 1889, Celje, 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Alma Maksimiljana Karlin
Alma Sodnik
Alma Sodnik, slovenska filozofinja, * 23. marec 1896, Ljubljana, † 12. februar 1965, Ljubljana.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Alma Sodnik
Anna Krasna Praček
Anna Krasna-Praček, slovenska pisateljica in publicistka, * 30. november 1900, Dolga Poljana, † 2. marec 1988, Ljubljana.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Anna Krasna Praček
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Beograd
Bogojina
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Bogojina
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Chicago
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Diploma
Dušan Željeznov
Dušan Željeznov, slovenski novinar, pesnik, publicist in prevajalec, * 28. oktober 1927, Ljubljana, † 30. november 1995, Ljubljana.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Dušan Željeznov
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Francoščina
Književnik
Knjižévnik je umetnik, ki deluje na področju književnosti.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Književnik
Kropa
Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Kropa
Leposlovje
Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Leposlovje
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Licej
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Ljubljana
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Matura
Miljutin Željeznov
Miljutin Željeznov, slovenski inženir elektrotehnike, * 16. februar 1930, Ljubljana, † 6. september 2002, Polhov Gradec.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Miljutin Željeznov
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Pesništvo
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Povest
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Profesor
Prosveta
Prosveta je bilo glasilo Slovenske narodne podporne jednote v ZDA.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Prosveta
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Proza
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Roman
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Rusi
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Satira
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Slovenci
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Srbohrvaščina
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Trst
Uršulinke
Uršulinke (slovenski prevod Red sv. Uršule, kratica OSU), so rimokatoliški cerkveni red, ki ga je 25.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Uršulinke
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in Združene države Amerike
14. julij
14.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in 14. julij
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in 1898
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in 1964
25. september
25.
Poglej Marijana Željeznov Kokalj in 25. september
Prav tako znan kot Marijana Željeznov-Kokalj.